Shrani za kasnejše branje.
Aprilski podatki o cenah surovin namigujejo na krepitev proizvodnje v prihodnjih mesecih.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS, Darja Močnik, Analitika GZS
Drugi zaporedni mesec je sestavljeni PMI v območju evra presegel 50, kar nakazuje na pospešek rasti v začetku 2. četrtletja. Okrevanje je bilo najbolj izrazito v Nemčiji, nekoliko manj v Franciji. Pri aprilski vrednosti 51,4 je bil tako najvišje v zadnjih enajstih mesecih, k čemur je pripomogla rast aktivnosti v storitvah (z 51,5 na 52,9), medtem ko je v proizvodnji pesimizem že vztrajal. Nova naročila so porasla najhitreje po maju 2023, vendar zgolj na račun storitev, medtem ko so se v proizvodnji še krčila.
Podobno kot v območju evra je optimizem porasel tudi v Združenem kraljestvu (z 52,8 na 54) in bil na 11-mesečnem vrhu, zlasti zaradi večje rasti aktivnosti v storitvah (s 53,1 na 54,9), kar je znižal nov padec v proizvodnji (s 50,3 na 48,7). Stanje naročil je bilo podobno kot v območju evra. Nekoliko nižja rast aktivnosti je bila medtem izmerjena v ZDA (50,9; marca: 52,1) ob stagnaciji aktivnosti v proizvodnji in nekoliko nižji rasti aktivnosti v storitvah. Nova naročila so se zmerno zmanjšala prvič v zadnjih šestih mesecih v obeh sektorjih. Za razliko od zahodnih gospodarstev je bila gospodarska aktivnost v Indiji silovita (62,2) in hkrati najvišja po juniju 2010, pri čemer je bil PMI indeks na podobni ravni kot v marcu. Rast aktivnosti v storitvah (61,7) je presegala rast aktivnosti v proizvodnem sektorju (59,1). Knjiga naročil je za indijske proizvajalce najbolj polna po septembru 2014, povečujejo se tako domača kot izvozna naročila, med drugim tudi iz ZDA in Evrope.
Svetovni proizvodni PMI je v zadnjih treh mesecih znašal 50,4, pri čemer je bil visok v državah v razvoju.
Zamude pri dobavah so v aprilu ostale na ravni dolgoročnega povprečja, pri čemer so se te od začetka leta minimalno povečale. Prisotne so bile v transportu, pri električnih napravah in nerjavečem jeklu, medtem ko se je izboljšala dobavljivost lesa, pakiranja izdelkov, aluminija, polietilena in bakra. Cenovni pritiski so bili po drugi strani precej izrazitejši kot na začetku leta. Porasli so četrti mesec zapored in prišli na najvišjo raven po oktobru 2022, vendar so kljub temu ostali pod dolgoročnim povprečjem.
Nova naročila v območju evra so porasla najhitreje po maju 2023, vendar zgolj na račun storitev.
Cene surovin in energentov, ki se ponovno krepijo, pa zelo verjetno nakazujejo na ponovno višje povpraševanje v svetovni industriji. Svetovni proizvodni PMI je v zadnjih treh mesecih znašal 50,4, pri čemer je bil visok v državah v razvoju, še vedno najbolj šibek pa v območju evra. Indeks cen surovin in energentov (Svetovna banka) se je za evrske kupce v aprilu že četrti mesec zapored povišal glede na predhodni mesec, in sicer za 6,7 %, kar predstavlja največji porast cen v zadnjih sedmih mesecih. Podražitve so razvidne tudi na trimesečni ravni, kjer izstopa visoka povprečna mesečna rast cen plemenitih kovin (+5,5 %). Te so porasle najbolj po avgustu 2019 in odražajo visoko geopolitično tveganje. Visoka je bila tudi povprečna rast cen kovin in materialov (+3,4 %), energetskih surovin (+3,3 %) in kmetijskih surovin (+3 %). Med kovinami in rudami so se močno povečale cene kositra, aluminija, cinka in bakra; med kmetijski surovinami pa predvsem cene kakava in kave.
Foto: Depositphotos
10 ključnih podatkov za Slovenijo
1. Poslovna klima v Sloveniji: -2,1 odstotne točke (apr. 2024)
Gospodarska klima se je aprila v Sloveniji na mesečni ravni izboljšala (+2,1 o. t.) in je bila najvišje v letošnjem letu. Na medletni ravni je bila gospodarska klima višja za 0,7 o. t., k čemur je prispevalo višje zaupanje med potrošniki (+1 .o. t.), zaupanje v predelovalnih dejavnostih (+0,4 o. t.) in trgovini na drobno (+0,2 o. t.). Negativno pa sta vplivala upada vrednosti v gradbeništvu (za 0,6 o. t.) in storitvenih dejavnostih (za 0,3 o. t.).
2. Industrijska proizvodnja: -0,4 % (I-II 24/I-II 23)
Vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvih dveh mesecih 2024 medletno za 0,4 % nižja, k čemur je prispevala za petino večja proizvodnja v rudarstvu in za 0,7 % večja proizvodnja v predelovalnih dejavnosti, ki po zadnjih podatkih za leto 2023 predstavljajo okoli 95 % celotne industrijske proizvodnje, medtem ko je upadla v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 37 %). Rast proizvodnje je bila v tem obdobju prisotna v nizko tehnološki proizvodnji (+3,6 %), visoko tehnološki (+1,6 %; zdravila, letala) in srednje visoko tehnološki proizvodnji (+0,7 %), znižanje proizvodnje pa v srednje nizko tehnološki proizvodnji (-1,4 %).
3. Blagovni izvoz: -0,6 % (I-II 24/I-II 23)
Izvoz blaga je bil po podatkih Banke Slovenije v prvih dveh mesecih 2024 medletno nižji za 42 mio EUR (-0,6 %), uvoz blaga pa za 290 mio EUR oz. za 4,2 %, tudi zaradi nižjih cen surovin in energentov. V blagovni menjavi je presežek znašal 190 mio EUR (v enakem obdobju lani 60 mio EUR primanjkljaja), h kateremu je prispeval zlasti visok medletni padec vrednosti uvoza blaga. Izvoz storitev se je zmanjšal za 3,2 % oz. za 51 mio EUR, predvsem zaradi nižjega izvoza storitev v transportu in ostalih poslovnih storitvah (obe za desetino manj). Uvoz storitev se je zmanjšal za 1,1 %, vrednostno bolj pri uvozu transportnih in drugih storitev, relativno pa se je najbolj povečal uvoz gradbenih (rast za četrtino) in IKT storitev (+13 %).
4. Prihodek v tržnih storitvenih dejavnostih: +2,5 % (I-II 2024/I-II 2023)
V prvih dveh mesecih 2024 je bil nominalni prihodek od prodaje v storitvenih dejavnostih v Sloveniji višji za 2,5 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Visoka rast prihodkov je bila zabeležena v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+14,4 %), predvsem v dejavnosti najema in zakupa (+42 %) ter dejavnosti potovalnih agencij, organizacij potovanj (+28 %). Višja rast je bila zabeležena še v gostinstvu (+9,5 %), predvsem v dejavnosti strežbe jedi in pijač (+13 %), v IKT dejavnostih (+9,2 %), v strokovnih znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+2,5 %). Znižanje nominalnega prihodka je bilo zabeleženo v poslovanju z nepremičninami (-3,3 %) ter prometu in skladiščenju (-2 %), od tega predvsem v skladiščenju in spremljajočih dejavnostih (-6,5 %).
5. Prihodek v trgovini na drobno (brez motornih goriv): +1,5 % (I-III 2024/I-III 2023)
Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno (z vključenimi motornimi gorivi) je bil v prvem četrtletju nižji za 2 % glede na enako obdobje lani (prilagojeno za sezono in koledar). K medletnem padcu je ključno prispeval padec v trgovini z motornimi gorivi (za 13 %), medtem ko je v trgovini na drobno brez motornih vozil prihodek porasel (+1,5 %), k čemur je prispevala rast v trgovini z živili (+2,6 %) in minimalna rast prodaje v trgovini z neživili (+0,3 %). V dejavnosti trgovine z motornimi vozili je bila prodaja za 10,4 % višja ob izboljšani dobavljivosti vozil.
6. Prenočitve turistov: +5,7 % (I-III 2024/I-III 2023)
V prvih treh mesecih smo v Sloveniji zabeležili 910 tisoč prihodov turistov, kar je za 8,6 % več kot v enakem obdobju lani, in 2,4 mio njihovih prenočitev, kar je za 5,7 % več. Domači turisti so ustvarili 960 tisoč prenočitev (1,6 % manj) in 330 tisoč prihodov (1 % manj), medtem ko so tuji turisti ustvarili 1,5 milijona prenočitev (desetino več) in 580 tisoč prihodov (šestino več). Tuji turisti iz Nemčije so ustvarili za 22 % več prenočitev, iz Avstrije za petino več, z Madžarske za 14 % več, iz Italije za 7 % več in iz Hrvaške za 6 % več prenočitev.
7. Vrednost gradbenih del: -2,4 % (I-II 2024/I-II 2023)
Obseg opravljenih gradbenih del v Sloveniji se je v prvih dveh mesecih letos medletno skrčil za 2,4 %. Znižala se je vrednost opravljenih del pri stavbah (za 0,3 %), in sicer pri stanovanjskih stavbah (-18 %), pri nestanovanjskih je bila višja za 12 %. Nekoliko se je znižala vrednost del tudi pri gradbenih inženirskih objektih (za 0,5 %), medtem ko je bila vrednost specializiranih gradbenih del višja za 3,5 %. V 1. četrtletju je bilo izdanih za 15 % manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot v istem obdobju lani. Pri stanovanjskih stavbah se je število zmanjšalo za 13 % in pri nestanovanjskih za 16 %. V isti časovni primerjavi je bilo načrtovanih za 28 % manj stanovanj.
8. Cene življenjskih potrebščin: +3,3 % (I-IV 2024/I-IV 2023)
Cene življenjskih potrebščin so se aprila v Sloveniji tretji mesec zapored povišale, in sicer za 1 %. Glede na april 2023 so bile cene v aprilu 2024 v povprečju višje za 3 % (-0,6 o. t. glede na marec), kar je najnižja rast cen po oktobru 2021, k čemur je ključno prispevala nižja letna rast cen storitev (+4,5 %; -1,6 o. t.), ki je bila najnižja po marcu 2022. Blago dnevne porabe in poltrajnega blaga se je v enem letu podražilo za 3,2 %, trajno blago se je pocenilo za 0,7 %. K letni inflaciji so največ, 0,6 o. t., prispevale za 4,8 % višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo ter za 7,3 % višje cene gostinskih in nastanitvenih storitev. Za 6,1 % so bile dražje storitve v zdravstvu, za 6,6 % izobraževanje ter za 7 % alkoholne pijače in tobak. Povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin je bila v prvih štirih mesecih 2024 za 3,3 % višja v primerjavi z enakim obdobjem 2023.
9. Število delovno aktivnih: +1,4 % (I-II 2024/I-II 2023)
V prvih dveh mesecih letos je bilo v Sloveniji 940,3 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega nekaj več kot 838,7 tisoč zaposlenih in približno 101,6 tisoč samozaposlenih. V prvih dveh mesecih letos je bilo število delovno aktivnih višje za 12,5 tisoč, od tega samozaposlenih za 2,8 tisoč več. Največji porast je bil v tem obdobju prisoten v gradbeništvu (+4.242 oseb; +5,7 %), zdravstvu in socialnem varstvu (+1.836 oseb; +2,5 %), IKT dejavnostih (+1.620 oseb; +5 %) in izobraževanju (+1.419 oseb; +1,8 %). S padci so se soočali v kmetijstvu (639 manj; -2,6 %) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (386 manj; -1,2 %).
10. Povprečna bruto plača: +7,5 % (I-II 2024/I-II 2023)
Povprečna rast bruto plače v prvih dveh mesecih letos v Sloveniji je bila medletno višja za 7,5 % (2.299 EUR), pri čemer je bila v zasebnem sektorju višja za 8,2 % in v javnem sektorju za 6,1 %. Povprečna neto plača je v prvih dveh mesecih letos znašala 1.477 EUR in je bila na medletni ravni višja za 4,9 %. Nižja rast neto plač od bruto plače je bila predvsem posledica učinka obveznega zdravstvenega prispevka, ki zdaj bremeni neto plače in tako povečuje razliko med bruto in neto plačo.