Shrani za kasnejše branje.
Kakovostno projektiranje ter nadzor nad projekti zahtevata tesno sodelovanje in partnerski odnos med svetovalnimi inženiringi in naročniki v vseh fazah projekta.
Darja Kocbek, foto: Tadej Kreft
Kako zagotavljati kakovost pri umeščanju projektov v prostor, projektiranju in nadzoru nad gradbenimi projekti je bila tema okrogle mize v okviru 5. konference Združenja za svetovalni inženiring pri GZS z naslovom »Izzivi panoge svetovalnega inženiringa«.
Kakovost dosežemo z ljudmi, dobro pripravo projekta, dobro pripravljeno pogodbo in dobrimi odnosi med deležniki.
Kot predstavnica investitorjev je Maja Žitnik, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet na Mestni občini Ljubljana (MOL), izpostavila, da posebej poudarjajo širši javni interes. Iz tega naslova je velika odgovornost na projektantih, da sledijo, kaj je širši javni interes. Bodisi je to dostopnost objektov, dostopnost javnega prostora, udobnost. »To je tisto, kar je po našem mnenju osnova, ki bi jo moral po zgledu javnega sektorja, upoštevati tudi zasebni sektor,« je razložila.
Na MOL kot investitor kakovost spremljajo skozi projektno dokumentacijo, gradnjo, strokovni nadzor in na koncu tudi prek uporabe. Pri tem je zelo pomembna dolgotrajna uporabnost, tudi varstvo okolja in trajnost. To je mogoče zagotoviti z uporabo materialov. Inovativnost projektantov je za naročnike ključna, ker jih izobražujejo, da lažje sprejemajo odločitve, ki se seveda od njih pričakujejo, razlaga Maja Žitnik. Od inženirjev, ki opravljajo strokovni nadzor, po njenih besedah na MOL zahtevajo dolgoletne izkušnje, da jim podajajo predloge za racionalnost, večjo funkcionalnost objekta, pa tudi predloge o vrednosti naložbe.
Udeleženci okrogle mize so spregovorili o tem, kako poskrbeti, da je pri umeščanju projektov v prostor, projektiranju in nadzoru nad gradbenimi projekti, zagotovljena kakovost.
Andrej Jan, direktor podjetja PNZ, je povedal, da je njegova predstava o kakovosti storitev svetovalnega inženiringa dvodelna. V prvem delu je najbolj pomembno, da projektant razmišlja, ima specifične ideje, da jih lahko interdisciplinarno z drugimi strokami večkrat preverja. Bistveno je, da rešitve išče skupaj z uporabnikom, za njegovo zadovoljstvo. Drugi del kakovosti je prenos idej na papir oziroma digitalni medij, da jih naročnik lahko pregleda in se odloči, katero rešitev želi in kakšna naj bo izvedba. Pogoj je, da to rešitev izbere dobro, da med gradnjo ne zahteva popravkov in dopolnitev.
Kot problem Andrej Jan izpostavlja kratke roke in limitiranje cene. Življenjska doba objektov je že 20 ali 25 let, prostor pa spremenimo za vedno, zato ni prav, da se vedno mudi in ni časa za preveritev še ene ideje. Limitirana cena pa ubija kreativnost. Ko vidi v razpisni dokumentaciji limitirano ceno, zanj to pomeni, da naročnik dvomi, da mu bodo izvajalci ponudili korektno ceno. »Če investitor podaljša pogodbeni rok ali dvigne pogodbeno vrednost, nima nikakršne garancije, da bo storitev boljša,« pa je prepričana Maja Žitnik.
»Če je izpolnjen javni interes, mora biti tudi naročnik zadovoljen. Sicer kot svetovalci lahko rečemo, da smo vse dobro naredili, drugo pa nas nič ne zanima. Temu seveda ni tako. Pomembna je interakcija med vsemi deležniki pri gradnji, če je ni, smo mi lahko najboljši, objekt pa še vedno ne bo dober,« pojasnjuje Anjo Žigon, ustanovitelj in generalni direktor podjetja Elea iC. Objekt mora po njegovih besedah biti predvsem trajen, da ga že čez dve leti ni treba sanirati. Biti mora sodoben, kar pomeni, da je treba upoštevati najnovejše tehnične rešitve, saj je v zadnjem času tehnološki napredek zelo hiter.
Odporno in kakovostno projektiranje ter nadzor nad projekti zahtevata tesno sodelovanje in partnerski odnos med svetovalnimi inženiringi in naročniki v vseh fazah projekta.
Pomemben dejavnik so stroški v času uporabe, ki jih pri nas premalo upoštevamo oziroma se jih premalo zavedamo. Ti stroški morajo biti z vsakim novim objektom zaradi razvoja in napredka boljši. »Kakovost dosežemo z ljudmi, dobro pripravo projekta, dobro pripravljeno pogodbo in dobrimi odnosi med deležniki,« je prepričan Anjo Žigon.
Stane Hribar, direktor podjetja PROCTOR, poudarja, da je najuspešnejši tisti projekt, ki se izvede v predvidenem roku in po največ pogodbeni vrednosti. Investitorji imajo po njegovih besedah kadre, ki se ukvarjajo z investicijo, nimajo pa ti kadri praktično nobenega znanja niti izobrazbe. Ko pa pride do nesporne napake, ki se pokaže pred iztekom garancijske dobe, se išče krivca najprej pri izvajalcu, potem pri projektantu, nadzorniku. »Mi smo v nekaj primerih dokazali, da je krivec naročnik. Spremenili smo recimo kakovost betona, a se naročnik zanj ni odločil,« je pojasnil.
Maja Žitnik pa poudarja, da odgovornost projektantov ni le strokovna, ampak tudi družbena. »Na nas je, da se znamo odločati, na vas pa je, da nam dajete predloge in nas učite. Ne morete pričakovati, da mi vse vemo. Naša vloga ni strokovna odgovornost, je družbena odgovornost. Družbena odgovornost je odgovornost nas vseh, zavedanja, da je temu tako, ni,« razlaga.
Anjo Žigon se ne strinja, da projektantov družbena odgovornost ne zanima. Je pa po 30 letih popolnoma prepričan, da je ključni dejavnik kakovosti objekta pri storitvenih deležnikih, ne pri sami gradnji. Naročnik mora res dobro vedeti, kaj želi in si za to vzeti čas, včasih naročiti tudi kakšne študije in raziskave. Dobra projektna naloga, ki sledi željam naročnika, je strokovna nadgradnja želja naročnika. Pri dobrem vodenju projekta da naročnik vodi, koordinira ter se hitro odloča, kako in kam naj bi šel projekt naprej. Dober ni tisti razpis, na katerega se lahko javi prav vsak, ki ima dva človeka, ampak le tisti, ki ima ustrezno znanje in izkušnje. Če so ti pogoji izpolnjeni, bosta po Žigonovih besedah tudi gradnja in nadzor potekala bistveno bolje in lažje in bo končni rezultat bistveno boljši.
»Investitorji nismo neuka stranka, ves čas se izobražujemo in tudi vi nas izobražujete. Vsi, ki delamo v tem procesu, imamo družbeno in strokovno odgovornost in vsi plujemo v istem čolnu. Delamo po meri ljudi za ljudi,« poudarja Maja Žitnik.
Udeleženci posveta so se strinjali, da odporno in kakovostno projektiranje ter nadzor nad projekti zahtevata tesno sodelovanje in partnerski odnos med svetovalnimi inženiringi in naročniki v vseh fazah projekta, prilagodljivo regulativo in sistem javnega naročanja, ki ceni dolgoročne družbene in okoljske učinke pred kratkoročnimi stroški.
Svetovalni inženiring v investicijskem procesu: ključno partnerstvo že v najzgodnejših fazah načrtovanja
Slovenko Henigman
Odporno in kakovostno projektiranje ter nadzor nad projekti zahtevata tesno sodelovanje in partnerski odnos med svetovalnimi inženiringi in naročniki v vseh fazah projekta, prilagodljivo regulativo in sistem javnega naročanja, ki ceni dolgoročne družbene in okoljske učinke pred kratkoročnimi stroški, so se strinjali udeleženci 5. konference Združenja za svetovalni inženiring pri GZS z naslovom »Izzivi panoge svetovalnega inženiringa«. Posebno skrb so izrazili nad že več kot leto dni trajajočim padanjem investicij v državi, opozorili na rastoči izziv pridobivanja in zadržanja kadrov v panogi ter pozvali k proaktivnemu načrtovanju scenarijev za obvladovanje nastajajočih tveganj, kot so kibernetske grožnje in okoljski ekstremi.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je uvodoma izpostavila zaskrbljenost glede padca gradbenih aktivnosti. »Tako so gradbene investicije lani glede na predlani beležile 9-odstotni upad. Negativni trend se letos nadaljuje – vrednost gradbenih del se je na mesečni ravni samo v mesecu februarju zmanjšala za 4,1 odstotka,« ter poudarila, da je nujno ta trend obrniti, hkrati pa okrepiti vlaganja v izobraževanje in usposabljanje. GZS se je po njenih besedah lani v sodelovanju z ministrstvoma za infrastrukturo in za naravne vire in prostor intenzivno ukvarjala z izzivi pri gradbenih investicijah, povezanih zlasti s problematiko umeščanja v prostor in pridobivanjem vseh vrst okoljskih dovoljenj, kar povzroča zastoje in zamude pri izvedbi projektov. Nahtigal je dodala, da je bilo za letošnje leto napovedanih kar nekaj večjih infrastrukturnih projektov, za katere naj bi bila na voljo tudi znatna evropska sredstva. »A žal se načrti še ne odražajo v povečanju gradbenih aktivnosti. In posledično je Slovenija pri črpanju evropskih sredstev povsem na repu evropskih držav.«
Na strokovnih panelih so udeleženci obravnavali pereče izzive v gradbenem in projektantskem sektorju, vključno z vplivom podnebnih sprememb in digitalizacije ter potrebo po reformi praks javnega naročanja. Čeprav se že uporabljajo orodja, kot so modeliranje informacij o gradnji (BIM), umetna inteligenca (AI) in internet stvari (IoT), so udeleženci poudarili, da morajo naročniki ta orodja sprejeti tudi v javnih pogodbah. Kot je bilo poudarjeno na konferenci, je sodelovanje tako miselna naravnanost kot tehnični izziv, ki zahteva boljše standarde in skupna digitalna okolja. Na okrogli mizi so obravnavali kakovost osrednjih storitev svetovalnega inženiringa.
Na dogodku sta bili prikazani tudi pred kratkim v slovenščino prevedeni Rdeča in Rumena knjiga FIDIC ter predstavljen napredek pri delovanju Akademije gradbenih investicij.
Konferenca se je zaključila s pozivom Vladi RS in vsem ministrstvom in javnim naročnikom glede nujnega ponovnega zagona gradbenih investicij in okrepljenega črpanja EU sredstev ter stabilnega zakonodajnega okolja, pri čemer se naj zakonodaja prilagaja samo v izjemnih primerih. Prav tako je treba zagotoviti postopke javnega naročanja, usmerjene v kakovost in inovacije. Inženirske storitve naj se oddajajo s celovitimi pravili javnega naročanja, ki presegajo najnižjo ceno. V pogodbah naj se upošteva revalorizacija in nadomestila pri prekomernih podaljšanjih rokov.