Shrani za kasnejše branje.
Dograditev tretje razvojne osi ne bo dovolj, dograditi je treba tudi neposreden dostop do te ceste z industrijskih con in središč na Koroškem.
Darja Kocbek
»Tretja razvojna os je pomembna za naše podjetje predvsem iz vidika dostopnosti in posledično večje konkurenčnosti. Glavna težava je, da naši zaposleni na cesti preživijo bistveno preveč časa, kot bi bilo potrebno in da je naša servisna storitev precej daleč za stranke, ki morajo s tovornjaki do nas,« razloge za čim prejšnjo dograditev tretje razvoje osi našteva Anja Bijol Fornazarič iz družbe BIJOL.
Izvoz blaga iz koroške statistične regije je v letu 2023 znašal 1.298 mio EUR in je bil za 3,7 % nižji kot v enakem obdobju 2022. Uvoz blaga v vrednosti 814 mio EUR je bil v tem obdobju za 5,7 % nižji.
Pripravila Analitika GZS
Zaradi tega so leta 2014 vzpostavili še eno servisno delavnico ob avtocesti na Vranskem. Problem so s tem le delno rešili. Tudi na tej lokaciji se namreč kažejo težave v infrastrukturi. Serviserji, ki delajo na terenu, zadnja leta za vožnjo vsak dan zjutraj od Vranskega do Ljubljane porabijo tudi do uro in pol. Tega časa podjetju seveda nihče ne plača. Slaba je tudi prometna povezljivost znotraj koroške regije. »Po avgustovskih poplavah pa je vse skupaj še bistveno slabše. Ceste so v večji meri uničene, zato bi bile investicije v regionalne ceste nujno potrebne,« opozarja Anja Bijol Fornazarič. V družbi BIJOL želijo v letošnjem letu po njenih besedah čim bolj produktivno izpeljati vse že prodane projekte, istočasno čim več narediti na notranji optimizaciji procesov ter pridobiti kar največ naročil za leto 2025.
Vsak želi porabiti minimalni čas za pot
Tretja razvojna os za družbo Kolding pomeni hitro dostopnost do glavnih infrastrukturnih povezav. »Danes vsak želi porabiti minimalni čas za potovanje in to je pri tujih kupcih zelo pomembno,« pravi Milan Košeljnik, lastnik in direktor podjetja Kolding. Reševanja težav zaradi slabe prometne povezljivosti zaradi tega ni mogoče zanemariti. Ker se sodelavci težko odpravijo na pot, se uporablja več dela na daljavo, ki pa ni vedno prava in uspešna rešitev.
Milan Košeljnik, lastnik in direktor podjetja Kolding, opozarja tudi na prometno povezljivost znotraj koroške regije.
Foto: Barbara Reya
Prometna povezljivost je po besedah Milana Košeljnika zelo slaba tudi znotraj koroške regije. Regija bi morala postaviti prioritetne povezave med kraji, odpraviti ozka grla na prometnicah z obvoznicami, kot je to v Ravnah, kjer večino prometa proti Slovenj Gradcu pri dnevni obremenitvi več kot 8000 vozil poteka skozi mestno jedro in po neprimerni cesti čez Kotlje. »Prav tako pa bi bilo potrebno tretjo os povezati z avtocesto Celovec–Dunaj in novo hitro železnico v bližnjem Pliberku, ki bi še logistično in konkurenčno okrepila gospodarstvo,« pravi Milan Košeljnik.
Izvoz koroške regije je predstavljal 2,4 % celotnega izvoza Slovenije, uvoz pa 1,4 % celotnega uvoza Slovenije.
Pripravila Analitika GZS
Zaradi omejitev na železnici se vedno več tovora prevaža po cesti
V SIJ Metalu Ravne letno sprejmejo in odpremijo povprečno 9.000 tovornih vozil. Soočajo se z omejitvijo nosilnosti železniškega mostu čez Dravo v Dravogradu: skupna dovoljena dolžina vlaka je 350 metrov, pri čemer je maksimalna skupna dovoljena teža 610 oziroma 18 ton na kolesni par, kar pomeni kompozicijo osmih vagonov.
»Ker smo eni izmed večjih izvoznikov v ZDA, se velik del našega transporta odvija prek Luke Koper. Zaradi omejitev pri železniškem prevozu se vedno več tovora prevaža po cesti. Zato je tretja razvojna os v bližnji prihodnosti ključnega pomena, saj dodatni stroški transporta vplivajo na cene naših izdelkov, s čimer se ni treba soočati našim konkurentom,« pravi Jernej Močnik, glavni direktor SIJ Metala Ravne.
Skoraj tretjina od skupaj tisoč sodelavcev prihaja na delo v SIJ Metal Ravne iz krajev zunaj zgornje Mežiške doline. Zaradi neprimernih cest vožnja za njih po direktorjevih besedah pomeni dodatno varnostno tveganje, izgubo dragocenega prostega časa in dodatne stroške vzdrževanja vozila. V času, ko je konkurenca na trgu dela zelo ostra, pomanjkanje ustrezne transportne infrastrukture in slab javni prevoz predstavljata še dodatno oviro pri pridobivanju novih sodelavcev.
Dodatni stroški transporta vplivajo na cene naših izdelkov, s čimer se konkurenci ni treba soočati, pravi Jernej Močnik, glavni direktor SIJ Metala Ravne.
Foto: Dobran Laznik
Trenutno večina glavnih cest vodi skozi mestna središča
Znotraj koroške regije se soočajo s pomanjkanjem javnega transporta, kar predstavlja priložnost za nadgradnjo vseh oblik javnih prevozov.
»Kot eno izmed potencialnih investicij na področju infrastrukture vidimo dograditev obvoznic za mestna središča. Trenutno večina glavnih cest vodi skozi mestna središča, razen Slovenj Gradca, ki ima edini obvoznico,« pravi Jernej Močnik. Ko govorimo o povezavi s tretjo razvojno osjo, v SIJ Metal Ravne kot veliko podjetje na Ravnah pričakujejo neposreden dostop do te ceste. »Dobri primeri takšnih povezav so že vidni, kot na primer industrijska cona Impol v Slovenski Bistrici,« pristavi direktor.
SIJ Metal Ravne se kot druga največja družba Skupine SIJ uveljavlja kot vodilni proizvajalec orodnega jekla v Evropi. »Naš portfelj obsega več kot 200 različnih kvalitet jekla, s katerimi oskrbujemo več kot 50 držav po svetu. Naši kupci prihajajo iz najzahtevnejših industrijskih sektorjev, med katerimi izstopajo energetika, avtomobilska industrija, nuklearna industrija, strojegradnja, medicina, nafta in plin, orodjarstvo, valjarstvo ter izdelava industrijskih nožev,« pojasnjuje Jernej Močnik. Leta 2020 so uspešno pridobili tudi letalski certifikat, ki je ključen za vstop v letalsko industrijo. Svojo priložnost so poiskali v nišni proizvodnji, kjer so potrebna specifična znanja in izkušnje ter kjer lahko s svojo izjemno prilagodljivostjo in visoko dodano vrednostjo ponudijo izjemne rešitve.
»V letu 2024 si v SIJ Metalu Ravne zastavljamo ambiciozne cilje: želimo ostati vodilni med prvimi tremi evropskimi proizvajalci orodnih jekel ter se hkrati še bolj uveljaviti v že omenjenih najzahtevnejših industrijah. Naše ambicije segajo še dlje – iščemo priložnosti, kjer lahko s svojim nenehnim razvojem, strokovnostjo ter specialnimi jekli zasedemo pomembno mesto na trgu. Naša prilagodljiva, nišna proizvodnja je naša močna točka, ki nam omogoča, da smo uspešni kljub za jeklarstvo značilnim nihanjem na globalnem trgu,« razlaga Jernej Močnik.
Najpomembnejše izvozne države partnerice koroške regije v letu 2022 so bile: Nemčija (20 %), Avstrija (17,3 %), Italija (7,4 %), ZDA (5,2 %), Francija (4,8 %) in Španija (3,6 %). Najpomembnejše uvozne partnerice so bile Nemčija (19,7 %), Avstrija (18,6 %), Italija (15,9 %), Nizozemska in Hrvaška.
Pripravila Analitika GZS
Po njegovih besedah ustvarjajo rešitve tudi za tista področja, ki bodo ključno prispevala k prehodu v nizkoogljično družbo. Ponosni so na superzlitine, ki so jih razvili in proizvedli za največji fuzijski reaktor na svetu ITER. S tem so si prislužili mesto na uradnem seznamu dobaviteljev ITER, hkrati pa so za ta jekla prejeli tudi zlato nagrado za inovacijo Gospodarske zbornice Slovenije.
.jpg)
Prilagodljiva, nišna proizvodnja SIJ Metal Ravne omogoča, da so uspešni kljub za jeklarstvo značilnim nihanjem na globalnem trgu.
Foto: Fotoarhiv SIJ Metal Ravne
V koroški regiji je bilo v letu 2022 registriranih okoli 770 izvoznikov in 1.400 uvoznikov.
Pripravila Analitika GZS
Za prijazno in zaposlenim varno delovno okolje
V podjetju UR-NA bodo po besedah direktorja Srečka Černjaka zaradi velikih nihanj na trgih in v industrijskih sektorjih, kjer so prisotni, v prihodnjih dveh letih pri investicijskih vlaganjih zelo previdni. »Res pa je tudi, da so bila zadnja štiri leta za nas poleg vseh drugih težav (covid-19, energetska kriza, težave na trgu repo materialov, poplave …) zelo investicijsko zahtevna,« dodaja. Poleg investicije v novo proizvodno halo, menjave lokacije in celotne reorganizacije proizvodnje so veliko vlagali tudi v tehnologijo za nove projekte in kupce. V 2024 in 2025 nameravajo več energije in virov nameniti za vlaganja v notranje procese, v manjše izboljšave in optimizacije procesov, povečanje stopnje digitalizacije – skratka, v prijazno in zaposlenim varno delovno okolje.
Z dobro prometno povezavo bi bilo za Koroško in njeno gospodarstvo odprtih bistveno več možnosti, kot sedaj, ko vožnja do avtoceste ob delovnem dnevu traja najmanj eno uro, pravi Darjan Pušnik, direktor GRAMMER Automotive Slovenija.
Potrebna je tudi modernizacija in prenova železniške proge Maribor-Holmec
Dograditev tretje razvojne osi od avtoceste do mednarodnega mejnega prehoda Holmec, modernizacija in prenova železniške proge Maribor-Holmec za potniški in tovorni promet ter dograditev manjkajočih daljnovodov so ključni za gospodarsko konkurenčnost koroške regije, pravi Karmen Sonjak, direktorica Regionalne razvojne agencije za Koroško (RRA Koroška). Ob tem regija po njenih besedah potrebuje specializiran regijski podjetniški inkubator z laboratoriji in raziskovalno opremo, ki bo omogočal razvoj podjetništva na za regijo in njeno gospodarstvo najbolj perspektivnih področjih.
»Podpora podjetjem na področju raziskav in razvoja je ključna za dvig dodane vrednosti v regiji. Za nadaljnji razvoj turizma so potrebna nadaljnja državna vlaganja v kolesarsko omrežje regije, modernizacijo občinskih in državnih cest ter ureditev žičniških naprav in bike parkov ter kolesarskih enoslednic za razvoj turizma v turističnih centrih vse leto,« razlaga Karmen Sonjak.