Shrani za kasnejše branje.
Zaradi pomanjkljivosti in nezadostnosti ukrepov, določenih v Direktivi 2011/7/EU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, so nekatere evropske države sprejele dodatne ukrepe, s katerimi naj bi izboljšale plačilno disciplino.
Nataša Tomažin, Pravna služba GZS
Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih je upnikom omogočila, da v primeru nepravočasnega plačila od svojega dolžnika zahtevajo zamudne obresti in pavšalno nadomestilo za stroške izterjave. V praksi se je izkazalo, da se teh dveh ukrepov bodisi zaradi strahu pred poslabšanjem poslovnega odnosa bodisi zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov poslužuje le malo podjetij. Nekatere evropske države so zato sprejele dodatne ukrepe, s katerimi naj bi izboljšale plačilno disciplino. V nadaljevanju navajamo najpogostejše.
Po podatkih Evropske komisije nepravočasna plačila najbolj prizadenejo mala in srednja podjetja, četrtina stečajev podjetij je posledica neplačanih računov.
1. Uvedba izvršilnih organov
Izvršilni organi so institucije, pooblaščene za spremljanje plačilnih navad in imajo pristojnost za ukrepanje v primerih zamud pri plačilih. Ustanovljeni so lahko na različne načine in imajo lahko različne naloge, kot npr. v Franciji »observatorij«, ki spremlja povprečno zamudo pri transakcijah G2B in B2B glede na velikost podjetja, sektorje in regije, ali kot npr. v Španiji, kjer ima takšen organ pristojnost za uporabo upravnih sankcij, za koordinacijo inšpekcijskih pregledov ter arbitražnih odborov na področju prometa.
2. »Name and shame«
T. i. »name and shame« je pogost ukrep, s katerim se zagotovi javno razkritje imena podjetja, ki je bilo kaznovano zaradi nepravočasnega izpolnjevanja svojih finančnih obveznosti. Razkritje se običajno izvede preko objave na spletni strani podjetja kršitelja ali na spletni strani izvršilnega organa. Ta ukrep lahko negativno vpliva na prihodnje poslovne odnose (potencialni dobavitelji se lahko seznanijo s plačilnim vedenjem sankcioniranega podjetja) in škoduje slovesu podjetja, zato se smatra za učinkovit pristop k izboljšanju plačilne discipline oziroma odvračanju od nadaljnjih zamud pri plačilih.
3. Upravne sankcije
Upravne sankcije v obliki denarnih kazni so lahko še posebej učinkovite takrat, ko so sorazmerne z zneskom nepravočasno plačanega računa. Če je denarna kazen dovolj velika, deluje odvračalno, saj presega koristi, ki bi jih dolžnik lahko pridobil z zamudo pri plačilu.
Pristop javnega razkritja neplačnikov se smatra za učinkovit pristop k izboljšanju plačilne discipline oziroma odvračanju od nadaljnjih zamud pri plačilih.
Po podatkih Evropske komisije nepravočasna plačila najbolj prizadenejo mala in srednja podjetja, četrtina stečajev podjetij je posledica neplačanih računov. Posledice zamud pri plačilih se tako odražajo v zmanjšani konkurenčnosti evropskih podjetij, zmanjšanemu obsegu trgovine znotraj članic EU, povečani negotovosti in tveganju ter nenazadnje v negativnem učinku na celotno družbo.
Tudi Evropska komisija je prepoznala pomanjkljivosti in nezadostnost obstoječih ukrepov po Direktivi 2011/7/EU, zato je v septembru 2023 pripravila predlog Uredbe o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. V času pisanja tega prispevka še ni znano, ali bo Uredba sprejeta ter s kakšnimi dopolnitvami in spremembami glede na prvotni predlog.