Shrani za kasnejše branje.
Vse daljše kolone in zastoji močno ovirajo gospodarsko dejavnost in tudi splošno prebivalstvo. Najbolj problematična je ljubljanska obvoznica, pa tudi nekateri drugi avtocestni kraki.
Nina Šprohar; foto: Tadej Kreft
»Po letu 2030 bodo razmere okrog Ljubljane še slabše, konice bodo razpotegnjene čez cel dan, blaginja bo zelo ogrožena. Treba je razumeti in slišati vse nasprotnike širjenja prometne infrastrukture, z njimi doseči dogovor in konsenz za to, da bomo obdržali konkurenčno gospodarsko okolje,« je na novinarski konferenci, ki jo je 5. julija organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), napovedal direktor podjetja PNZ Andrej Jan.
Razlogov za aktualno stanje na cestah je več, v prvi vrsti pa se moramo zavedati, da je Slovenija tranzitna država, je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Opozorila je, da se država brez razvite prometne infrastrukture ne more gospodarsko razvijati.
Čutiti je tudi vpliv t. i. »vikendašev«, ki se iz Nemčije, Avstrije in Slovenije ob koncih tedna vozijo na Hrvaško, kjer imajo lastne nepremičnine, je povedal Jan.
Morali bi bolje izkoristiti obstoječe podatke
Slovenko Henigman, direktor Združenja svetovalnega inženiringa na GZS, je pozval k boljšemu izkoriščanju podatkov, ki so nam na voljo in k uvajanjem mehkih ukrepov, ki bi podprli delovanje obstoječe infrastrukture. Po njegovih besedah bi morali spodbujati delo od doma in drseči delovni čas, podpreti tiste, ki imajo v vozilu več sopotnikov, razširiti možnost parkiranja P+R, uvesti integrirane vozovnice … Dolgoročno pa bi gotovo potrebovali šestpasovno avtocesto z odstavnim pasom, je prepričan.
Na najbolj obremenjenih delih bi dolgoročno potrebovali šestpasovno avtocesto.
Stoječa vozila škodujejo okolju
Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) Gregor Ficko opaža, da ima država čedalje večje težave pri umeščanju infrastrukturnih projektov v prostor. Spomnil je na tretjo razvojno os in avtocesto proti Jelšanam. V predalih je ostalo veliko projektov, ki bi olajšali trenutno zagato po zgledu evropskih velikih mest. Po njegovem mnenju se slepimo, če menimo, da nam na tem področju (še) ni treba ukrepati. Na cestah je vse več tovornih vozil, železnice pa so izrazito nekonkurenčne. Dokler bo potovanje z avtomobilom časovno občutno bolj ugodno, se ljudje ne bodo posluževali javnega prevoza, je prepričan.
Zanemarljivi niso niti vplivi na okolje, ko toliko vozil stoji v kolonah, je še opozoril Ficko in dodal, da bi morala vlada razčistiti, katero ministrstvo je odgovorno za promet, saj se je ta tematika zdaj razpršila ne zgolj na dve, temveč na tri (za infrastrukturo; za okolje, podnebje in energijo; za naravne vire in prostor).
Na novinarski konferenci GZS so sodelujoči izpostavili osrednje vzroke aktualnih razmer v cestnem in železniškem prometu in predlagali vrsto rešitev.
Dosedanje vlade so se temu vprašanju izogibale, je opozoril Ficko, oziroma niso bile sposobne prepoznati problematike in sprejeti ukrepov. Če je politični konsenz dosežen, pa lahko hitro pride do rešitev – spomnil je na primer Magne, ki je hitro dobila potrebna dovoljenja, medtem ko so težave, ki nam jih povzroča preobremenjena prometna infrastruktura, »še desetkrat bolj pereče«.
Problematični so tudi prometni zamaški pred Luko Koper
Direktor Združenja za promet Robert Sever je izpostavil še drugo težavo, ki pesti prevoznike – dolge zastoje pred Luko Koper, ki posledično pomenijo veliko dodatnih finančnih izgub. Državo je pozval k razvijanju strategije razvoja prometa, ki bi povečala dodano vrednost v logistiki. V nasprotnem primeru se bodo blagovni tokovi obrnili stran od Slovenije. Hitrih rešitev sicer ni, je dejal – bi pa situacijo gotovo izboljšalo dodatno parkirišče za tovorna vozila na Kozini in podobna podporna infrastruktura.
Odstavni pas bi v vmesnem času lahko bolje izrabili
Vseeno pa bi lahko v vmesnem času odstavni pas na avtocestah uporabili za javni promet, s čimer bi obstoječe prometne pasove vsaj delno razbremenili, je predlagal Uroš Mikoš, predsednik Strateškega sveta za investicije in gradbeništvo na GZS. Strinjal se je, da je sicer na najbolj obremenjenih delih dolgoročno nujna šestpasovnica z odstavnimi pasovi. Država, ki nima razvite prometne infrastrukture, ne more biti uspešna, poleg tega je blaginja celotne države (šolstva, zdravstva ipd.) vezana na uspešnost gospodarstva.
Država, ki nima razvite prometne infrastrukture, ne more biti uspešna.
Dr. Peter Lipar, predstojnik Prometno tehniškega inštituta na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG), pa je opozoril, da Ljubljana v Evropi izstopa z zastoji, čeprav je prebivalstva razmeroma malo. Po njegovem mnenju prav tako ne drži nujno trditev, da dodatne prometne površine producirajo več prometa.
Jan je pozval tudi k optimizaciji javnega prometa, recimo k uvedbi direktnih linij v prestolnici, saj so trenutne časovno preveč potratne, vse prečkajo center mesta.
Hitra železniška proga, ki bi povezala Koper, Ljubljano in Maribor
Ficko meni, da bi bilo treba razmišljati tudi o hitri železniški progi, ki bi povezala Koper, Maribor in Ljubljano. »Vse sosednje države vlagajo milijarde v proge,« je poudaril, medtem ko se nam gradnja zdi predraga. Ko bodo Avstrijci svojo progo Dunaj – Celovec povezali z italijanskim železniškim omrežjem, lahko celo izgubimo 5. železniški koridor, je opozoril.