Shrani za kasnejše branje.
Kupci se v primeru vnovičnih poplav najbrž ne bodo več sprijaznili s pojasnilom koroških podjetij, da naročenega ne bodo pripeljali, ker so odrezani od sveta.
Darja Kocbek
Podjetje Kolding je ob lanskih poplavah utrpelo veliko škodo. Obnova oziroma vzpostavitev prvotnega stanja poteka v skladu s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji. »Naši stroji so specifični in roki za dobavo rezervnih komponent so različni. Zato smo se sanacije lotili po etapah. Del strojev smo odprodali, ker bi bil strošek popravila prevelik. Danes lahko rečem, da bo sanacija zaključena do septembra,« razlaga direktor Milan Košeljnik.
Med investicijami za odpravo posledic poplav, ki jih mora izvesti država, je po njegovih besedah še vedno problem infrastruktura – most čez reko Mežo, objekti ob Meži, preozka struga na določenih delih. Podjetje Kolding je zaradi tega še vedno zelo poplavno ogroženo. Omejitve imajo pri prevozu končnih izdelkov čez pontonski most. Še vedno ostaja problem zavarovanje strojev in opreme.
V podjetju Kolding so imeli veliko škodo zaradi poplav. Del strojev so morali odprodati, ker bi bil strošek popravila prevelik.
Foto:Kolding
Milan Košeljnik vidi priložnost za razvoj regije v modernizaciji proizvodnih procesov ter uvajanju novih programov v povezavi z bazično industrijo, v motiviranosti izobraženih kadrov ter odprtosti v čezmejne projekte. »Potrebno pa je na vseh ravneh zakonodajo vsaj približati sosednji Avstriji, da bo vsak posameznik videl smisel vztrajanja v domačem okolju,« poudarja. Kdo so nosilci gospodarstva Koroške, je po njegovih besedah znano. »Če nam bo uspelo zadržati izobražen kader, se lahko vzporedno razvijajo nova manjša podjetja in tako povečujemo dodano vrednost novim tržno zanimivim produktom,« pravi direktor Koldinga.
Zagotoviti je treba stabilno in varno infrastrukturo, ki mora delovati oziroma biti funkcionalna 24/7.
Določena dela zahtevajo tehten premislek in strokovno uskladitev
Obnova najbolj prizadete kritične javne infrastrukture, ki je vitalnega pomena za vse na Koroškem, je bila že pred kar nekaj časa urgentno izvedena, veliko tudi z improvizacijo, saj določena dela vseeno zahtevajo tehten premislek in strokovno uskladitev za dolgoročno vzdržnost predlaganih rešitev. Dolgoročni del sanacije pa je kar nekako zastal ali pa ga odgovorni ne znajo dovolj dobro skomunicirati do vseh v regiji. V vseh kriznih razmerah je jasna komunikacija namreč velikega pomena, razlaga Srečko Černjak, direktor podjetja UR-NA.
Podjetja so svoja popoplavna stanja v veliki meri že sanirala znotraj svojih danosti – ena bolj, druga manj uspešno. »Naše podjetje na srečo navkljub legi ob reki Meži ni utrpelo večje direktne škode, smo pa seveda beležili velik izpad prihodkov na račun poplavljanj naših kupcev. Tako sanacija poslovne škode v našem primeru še vedno traja. Sedaj s strani ustreznih služb najbolj pogrešamo nekakšen splošni akcijski načrt aktivnosti pri reševanju posledic poplav na javni in drugi infrastrukturi,« pravi Srečko Černjak. To so: popis odprtih kriznih lokacij oziroma infrastrukture (cestišča, plazovi, javna infrastruktura) in predlagan način sanacije, trenutno stanje, roki za izvedbo in osebe, odgovorne zanjo.
»Dvomim, da nas bodo naslednjič, ko nas bodo spet ogrožale poplave, kupci še tolerirali, če naročenega blaga ne bomo pripeljali in se bomo pri tem izgovarjali, da smo odrezani od sveta. Prav to se zna ponovno zgoditi, če sanacija pomembnejše infrastrukture ne bo dolgoročno naravnana in predvsem hitra,« opozarja Srečko Černjak.
Za podjetje UR-NA je po njegovih besedah najpomembnejša cestna in energetska infrastruktura vključno s širokopasovnim omrežjem. Brez zagotovitve stabilne in varne uporabe te infrastrukture je namreč ob vseh večjih naravnih nesrečah ogroženo. To velja tudi za infrastrukturo, ki mora delovati oziroma biti funkcionalna 24/7.
Industrija (predelovalne dejavnosti, rudarstvo in energetika) ustvarijo v koroški regiji 41 % celotne dodane vrednosti, od tega predelovalne dejavnosti 38 % dodane vrednosti (med vsemi gospodarskimi družbami 69 %). Še šestino dodane vrednosti ustvarijo uprava in obramba, socialno varstvo in zdravstvo, 14 % trgovina, gostinstvo, promet, 9,4 % poslovanje z nepremičninami, 5,8 % gradbeništvo in 5 % strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (leto 2022).
Pripravila Analitika GZS
Zdaj je čas za pripravo razvojne agende za koroško regijo
Sedaj, ko je spomin na posledice poplav in težke popoplavne dneve in tedne še živ, bi bilo verjetno najlaže doseči dogovor za razvojno agendo koroške regije, »inventuro« stanja in določitev prioritet razvoja po posameznih sklopih javne infrastrukture vključno z vodotoki, meni Srečko Černjak. Po njegovem prepričanju bi iz nastale škode verjetno bilo mogoče razbrati napake, ki so bile narejene v preteklosti, in jih skozi sanacijske projekte v prihodnje poskušati popraviti.
»Mogoče je sedaj tudi pravi čas (oziroma je že pozno, saj bi to morali storiti takoj), da skupaj kot regija pritisnemo na odločevalce, da tretjo razvojno os dokončno umestijo do zgornje Mežiške doline, saj se je ravno cestna infrastruktura v lanskih poplavah izkazala kot najšibkejši člen v povezljivosti regije,« opozarja direktor družbe UR-NA. Tudi na lokalne ceste, ki bodo navkljub avtocesti še vedno tu in bodo ostale zelo pomembne, ne bi smeli pozabiti. Najbolj pomembna pa je seveda časovnica, vse s tem povezane aktivnosti bi že morale biti v teku, še pristavlja.
Poskrbeti je treba tudi za razvoj železniškega omrežja in elektroenergetskih daljnovodov.
Koroška potrebuje visokošolsko izobraževalno središče
V družbi SIJ Metal Ravne pričakujejo, da država ustvari pogoje na energetskem področju, primerljive s tistimi, ki jih imajo njihovi konkurenti v tujini. Hkrati pa se zavedajo pomena nadaljnje posodobitve infrastrukture na Koroškem. »Tu ne govorimo samo o cestah, ampak tudi o razvoju železniškega omrežja in elektroenergetskih daljnovodov. To je ključno za našo nadaljnjo rast in razvoj ter za ohranjanje konkurenčnosti naše regije,« izpostavlja Jernej Močnik, glavni direktor SIJ Metala Ravne.
.jpg)
Strokovno usposobljen kader bo ključen za nadaljnji razvoj in inovacije v SIJ Metalu Ravne, kjer bodo dodatne razvojne priložnosti razvijali tudi na področju učinkovite rabe energije.
Foto: Dobran Laznik
Ena izmed ključnih prioritet za Koroško bi po njegovem mnenju morala biti ustanovitev visokošolskega izobraževalnega središča. To bi omogočilo razvoj kadrov na področju tehnologij prihodnosti in deficitarnih področij. Hkrati bi ta pobuda bila spodbuda za ustalitev diplomantov v regiji po zaključku izobraževanja, kar bi pomembno prispevalo k ohranjanju in ustvarjanju kvalificirane delovne sile v lokalnem okolju.
V SIJ Metalu Ravne se dolgoročno vidijo v proizvodnji nišnih izdelkov visoke dodane vrednosti z nizko stopnjo ogljičnega odtisa. Za to bodo potrebovali strokovno usposobljen kader, ki bo ključen za nadaljnji razvoj in inovacije v podjetju. Dodatne razvojne priložnosti bodo razvijali na področju ekologije in učinkovite rabe energije. »Zavzemamo se za še bolj učinkovito izkoriščanje odvečne toplote, ki nastaja v naših proizvodnih procesih in se že zdaj usmerja v ogrevanje mesta in druge infrastrukture. Hkrati pa s takšnimi pristopi krepimo tudi privlačnost regije za druge panoge, kot je na primer turizem, saj sodelovanje z naravo in trajnostni pristopi postajajo vse pomembnejši faktorji v privabljanju obiskovalcev in investitorjev,« razlaga Jernej Močnik.
Koroška regija je v 2022 predstavljala 2,6 % bruto dodane vrednosti v Sloveniji. BDP na prebivalca te regije je znašal 20.917 EUR in je bil četrti najnižji med regijami. Od povprečja države je bil nižji za 22,6 %; v regiji je živelo nekaj manj kot 71.000 prebivalcev ali 3,4 % vseh prebivalcev Slovenije. Na km2 je živelo 68 prebivalcev, kar jo je uvrstilo med najredkeje poseljene regije.
Pripravila Analitika GZS
Tudi prometna povezava Koroške z Mariborom je slaba
Koroško gospodarstvo ni slabo razvito, je samo infrastrukturno slabo povezano. Ni samo problem slaba prometna povezava v smeri proti Velenju in Ljubljani, podoben problem je tudi v smeri proti Mariboru. Srečo imajo le izvozniki, ki izvažajo prek Avstrije, saj je meja relativno blizu in se lahko hitro navežejo na avstrijski avtocestni križ, razlaga Anja Bijol Fornazarič iz podjetja BIJOL.
Ker so v lanskem letu z lastnimi sredstvi ogromno investirali v infrastrukturni razvoj podjetja, imajo na tem področju trenutno manjši premor in se osredotočajo na pripravo načrtov za razvoj v prihodnje. »Seveda bi bila urejena infrastruktura s strani države zaželena, vendar bi trenutno od nje potrebovali predvsem stabilno in predvidljivo poslovno okolje,« še poudarja Anja Bijol Fornazarič.
V načrtu imajo največji lesni center na Koroškem
Skupina Lesoteka bo v letošnjem letu po načrtih, ki so si jih zadali, ustvarila med 18 in 19 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je približno toliko, kot so ustvarili v letu 2022 oziroma pred požarom proizvodnje žaganega lesa, ki je skupaj s poplavami ohromilo njihovo poslovanje v letu 2023, pojasnjuje direktor Žan Pritržnik. »Tudi v letošnjem letu je naš poudarek na iskanju novih optimizacij, digitalizaciji, spreminjanju procesov, krajšanju postopkov,« razlaga. Na kratko to pomeni, da bodo še naprej razvijali vse, kar prinaša izboljšave, prihodke in druge koristi, in preoblikovali vse, kar tega ne prinaša.
Dolgoročni cilj Skupine Lesoteka je, da ves les, ki bo razžagan pri njih, prodajo v obliki končnega proizvoda ali vsaj polproizvoda.
Foto: Skupina Lesoteka
V lanskem letu so uspešno zaključili obnovo žage, ki jim je konec leta 2022 pogorela. Uspešno so posodobili tehnologijo nadaljnje obdelave lesa na lokaciji v Spodnji Vižingi, kjer so implementirali robota za zbijanje palet, lesenih zabojev in okvirjev, zlagalno napravo za suh les ter vzpostavili še proizvodnjo embalažnih letvic. »V letošnjem letu imamo na lokaciji v Šentjanžu pri Dravogradu namen vzpostaviti največji lesni center na Koroškem, kjer bomo prodajali lastne produkte, kot so žagan in profiliran les, pelete ter ostale produkte, povezane z lesom,« našteva Žan Pritržnik.
Lesoteka po njegovih besedah še naprej ostaja zlati partner podjetja Husqvarna. To pomeni, da kupcem nudijo tako svetovanje pri nakupu izdelkov kot tudi celotno montažo in servis njihove znamke. Prek spletne trgovine Lesoteka so poslovanje razširili na območje celotne Slovenije, ne glede na to, da bi hitra cesta pripomogla k še boljši dostopnosti do potencialnih novih kupcev, ki so v ostalih regijah Slovenije.
V lesnem centru bodo prodajali lastne produkte, med njimi žagan in profiliran les, pelete ter ostale produkte, povezane z lesom.največjem
Ker je Koroška precej gozdnata in je les njeno bogastvo, ima v lesni industriji še veliko neizkoriščenih priložnosti. »Naša usmerjenost in fokus za naslednja leta je nadaljnja predelava lesa, ki ga sami razžagamo. Želimo zapolniti tržne niše brez množične proizvodnje in se z nadaljnjo obdelavo čim bolj približati končnemu kupcu oziroma uporabniku, kjer je tudi dodana vrednost najvišja. Dolgoročni cilj podjetja je, da ves les, ki bo razžagan pri nas, prodamo v obliki končnega proizvoda ali vsaj kot polproizvoda,« pravi Žan Pritržnik.
Roki rekonstrukcij državnih cest za gospodarstvo niso sprejemljivi
Sanacija popoplavne škode v regiji poteka na segmentu vodotokov in obnove infrastrukture. Kljub vsemu je v regiji še precej odsekov na cestah, ki so urejeni z izmeničnim prometom, kar povzroča vrsto zastojev, hkrati pa so postopki pregleda projektov preko projektne pisarne dolgotrajni in zamudni z veliko dodatnih zahtev in administracije, pravi Karmen Sonjak, direktorica Regionalne razvojne agencije za Koroško (RRA Koroška).
Povprečna bruto plača v koroški regiji je na sredini med 12. statističnimi regijami (2.078 EUR v letu 2023) in je bila za 6,4 % nižja od povprečne slovenske bruto plače. V 2023 je bila povprečna bruto plača v koroški regiji nominalno višja za 9,6 % v primerjavi letom 2022 (v Sloveniji za 9,7 %)
Pripravila Analitika GZS
Postavljajo se tudi novi pogoji in zahteve, ki prvotno niso bile navedene (reševanje in sanacija plazov, ki neposredno ne vplivajo na objekte, vplivajo pa na prevoznost in dostopnost manjših ali večjih zaselkov v regiji). Za gospodarstvo nesprejemljivi so tudi roki rekonstrukcij državnih cest, saj se bodo nekateri odseki obnavljali tudi več kot 30 mesecev. Na tistih odsekih, kjer projektna dokumentacija ni pripravljena, pa bo obnova trajala še dlje. »Želeli bi si, da bi se te težave reševale hitreje, pospešeno in omogočale čim hitrejši prehod v normalni ritem življenja v regiji,« izpostavlja Karmen Sonjak.
Vodotoke je treba sanirati tako, da v primeru obilnejših padavin ne bo prišlo do takšnega prestopa bregov in zalitja proizvodnih projektov kot avgusta lani.
Ključna dela za sanacijo škode in odpravo posledic poplav, ki jih mora država izvesti letos, so po oceni Karmen Sonjak dela za vzpostavitev normalne povezanosti in pretočnosti prometa v regiji s sanacijo državne cestne infrastrukture. Ta omogoča gospodarstvu normalno transportno pot – iz in v regijo. Trenutno se Korošci še vedno soočajo z vrsto zastojev in delnimi zaporami. Plazovi še vedno ogrožajo posamezne cestne povezave, zaradi česar je občasno onemogočena vožnja med posameznimi občinami.
»Naslednje področje je sanacija vodotokov na način, da pri ponovnem povečanju ne pride do vnovičnega prestopa bregov in zalitja proizvodnih objektov ter s tem prekinitve delovnih procesov,« pravi Karmen Sonjak.
