Shrani za kasnejše branje.
Takoj po lanskoletnih katastrofalnih poplavah je bilo treba ukrepati in čim prej zagotoviti pretočnost vodotokov ter stabilizirati struge. Zdaj, v času sanacij, pa je čas za izvedbo dolgoročnih, premišljenih ukrepov. Ob tem bo treba upoštevati tudi vpliv podnebnih sprememb.
Mateja Jordan, foto: Tadej Kreft
Če področje upravljanja voda v Sloveniji ne bi bilo tako zapostavljeno, bi že imeli celovite hidrološko-hidravlične študije po porečjih ter identificirana območja razlivnih površin, ki se jih lahko ščiti pred nadaljnjimi posegi oziroma izkoristi za vzpostavitev suhih zadrževalnikov, je prepričana mag. Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode.
Prvi korak po lanskih poplavah je bila nujna odprava škode, nato saniranje nasipov in čiščenje vodotokov. Kako učinkoviti smo bili pri tem? Kje se pojavljajo največje težave in dileme?
Poplave, ki so avgusta 2023 prizadele Slovenijo, so bile izjemno obsežne. Poškodovanih je bilo več kot štiri tisoč kilometrov vodotokov. Največji izziv se je pojavil takoj po nastopu dogodka. Šlo je za izreden dogodek, zato na tak obseg del nismo bili pripravljeni. Tako smo se soočali s pomanjkanjem delovne sile in mehanizacije. V roku dveh mesecev smo kapacitete, s katerimi smo razpolagali na Direkciji in pri koncesionarjih, okrepili z angažiranjem drugih gospodarskih subjektov, tako na področju izvedbe del kot nadzora nad izvajanjem del. To nam je omogočilo uspešno in pravočasno izvedbo izrednih ukrepov kot prvega koraka po poplavne sanacije.
Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti podaja nabor 20 gradbenih in negradbenih ukrepov.
Direkcija RS za vode je z izvajalci obveznih gospodarskih javnih služb urejanja voda oziroma koncesionarji pričela z interventnimi ukrepi na vodotokih, nato pa nadaljevala z izvajanjem izrednih ukrepov. Bili smo izjemno učinkoviti, saj je bil obseg del res velik – delo smo zaključili na več kot tisoč 400 deloviščih po Sloveniji. Nekatera dela so bila izjemno obsežna, saj je voda odnesla brežine in preoblikovala tok rek, poleg tega so poplavne vode nanesle veliko količino plavja in naplavin, ki jih je bilo potrebno odstraniti. Dela so bila izvedena na več kot 850 kilometrih vodotokov, pri tem pa so bile vključene vse razpoložljive kapacitete, ki jih imamo v Sloveniji. V času intervencij je bila na vodotokih zagotovljena tudi solidarnostna pomoč drugih držav v obliki delovne sile in mehanizacije, ki smo jo usmerjali na Direkciji. V sklopu izrednih ukrepov smo morali ukrepati hitro in zagotoviti pretočnost vodotokov ter stabilizirati struge, da ne bi morebitne naslednje poplave povzročile še večje škode. Pri tem nekateri ukrepi niso bili izvedeni optimalno glede njihove dolgoročne trajnostne vsebine, saj smo v prvi vrsti reševali življenja in vzpostavljali osnovno pretočnost vodotokov. Sedaj, v času sanacij, bomo pristopili k izvedbi dolgoročnih ukrepov, ki bodo temeljili na čim bolj sonaravnih ureditvah tam, kjer bo to možno.
Izredni ukrepi za zagotovitev pretočnosti rek po lanskih avgustovskih poplavah so sicer v veliki večini pod streho; trajne rešitve, ki bodo odporne tudi na podnebne spremembe, pa se bodo izvajale v okviru petletnega programa. Za sanacijo vodne infrastrukture je do leta 2028 namenjenih skupno 1,36 milijarde evrov, od tega 120 milijonov evrov v letošnjem letu.
Vlada je z drugim interventnim zakonom zagotovila dodatne kapacitete za čiščenje strug – je bilo to dovolj, so vsi najbolj problematični vodotoki sanirani?
Izvajanje izrednih ukrepov se je s koncem junija zaključilo na vseh deloviščih, kjer je bila njihova izvedba predvidena oziroma kjer je bilo nujno ukrepati takoj. Izvedli smo vse potrebne izredne ukrepe s ciljem vzpostavitve osnovne pretočnosti in stabilizacije brežin na odsekih, kjer je prišlo do največje erozije in zajed. Ostala dela se bodo izvajala še naslednjih pet let, skladno s Programom odprave posledic neposredne škode na stvareh po poplavah iz avgusta 2023.
Sanaciji sledi oblikovanje strategije za dolgoročno upravljanje z vodotoki. Kako se oziroma kako se bodo v praksi izvajala določila Zakona o obnovi?
Dolgoročno upravljanje z vodotoki mora biti celostno, na ravni porečij. Če področje upravljanja voda ne bi bilo zapostavljeno že desetletja, bi bile za celo Slovenijo že izdelane celovite hidrološko-hidravlične študije po porečjih, katerih rezultat so poplavne in erozijske karte, identificirana območja razlivnih površin, ki se jih lahko ščiti pred nadaljnjimi posegi oziroma izkoristi za vzpostavitev suhih zadrževalnikov za kontrolirano zadrževanje viškov poplavnih voda kot aktivno zaščito v času poplavnih voda … Vendar pa smo na Direkciji k pripravi tovrstnih podlag pristopili šele v zadnjem letu, trenutno se zaključujeta študiji za porečje Vipave in Savinje. Postopoma bodo celovite študije izdelane za vsa porečja in povodja. Ker pa gre za dolgotrajno nalogo, smo v vmesnem času za štiri območja, ki so bila najbolj prizadeta v lanskoletnih poplavah, izdelali koncepte sistemsko povezanih ukrepov – SPU, in sicer za porečje Meže z Mislinjo, obe Sori, porečje Kamniške Bistrice z delom Save in porečje Savinje. Tako je poplavna obnova zasnovana celostno, na način, da se z ukrepi ne poslabšuje stanja dol- in gor-vodno ležečim naseljem, da se načrtuje najbolj učinkovite ukrepe za varstvo pred škodljivim delovanjem voda ob upoštevanju podnebnih sprememb, ki jih vedno bolj občutimo vsi prebivalci, zlasti preko pojava ekstremnih dogodkov – poplav in suš. Za nekatere ukrepe iz SPU lahko že pristopimo k izdelavi projektne dokumentacije in pridobivanju zemljišč. Za druge pa bo potreben predhoden sprejem prostorskih aktov. Za porečje Savinje je že v pripravi državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Prav tako pa sta že pripravljena osnutka pobud dveh državnih prostorskih načrtov (DPN) na območju Zgornje Savinjske doline, in sicer za porečje Drete in za porečje Savinje od Mozirja do Ljubnega ob Savinji.
Pri tem se bomo v veliki meri posluževali določil Zakona o obnovi, ki daje možnost hitrejšega sprejemanja prostorskih načrtov. Že sedaj se kaže pozitiven učinek koordinacijske skupine za koordinacijo postopkov pridobivanja mnenj k državnim prostorskim načrtom, ki jo vodi državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP). Časovnica sprejemanja DPN se je namreč izjemno skrajšala. Pri načrtovanju protipoplavnih ureditev se poslužujemo tudi instrumenta lokacijske preveritve.
Bili smo izjemno učinkoviti, saj je bil obseg del res velik – delo smo zaključili na več kot 1400 deloviščih po Sloveniji.
Zakon o obnovi prinaša obvezo, da je treba pri načrtovanju in izvedbi sanacij objektov vodne infrastrukture oziroma objektov, namenjenih za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, zlasti izven poseljenih območij, preveriti možnost uporabe na naravi temelječih rešitev. Seveda pa morajo takšne rešitve še vedno zagotavljati stabilnost, odpornost in učinkovitost z vidika zmanjševanja poplavne ogroženosti.
Pomen vključevanja tovrstnih rešitev se je potrdil kot ustrezen pristop tudi na posvetu, ki ga je Direkcija, kot enega prvih tovrstnih posvetov, v juniju organizirala v Ljubljani in se ga je udeležilo skoraj 170 strokovnjakov.
Kako DRSV pri načrtovanju ukrepov sodeluje s Svetom za vode? Katera so bila ključna opozorila strokovnjakov na področju izgradnje infrastrukture?
Direkcija se udeležuje vseh sestankov Sveta za vode. Svet Ministrstvu in Direkciji svetuje glede obstoječih in predlaganih ukrepov na področju upravljanja z vodami, tudi programskih dokumentov in priprave zakonodaje. Svet podpira princip načrtovanja na nivoju porečij. S strani Sveta smo dobili na primer opozorila, da morajo protipoplavni ukrepi, ki temeljijo na načelu na naravi temelječe rešitve, v prvi meri zadostiti bistvenim zahtevam za gradbene objekte, to sta mehanska odpornost in stabilnost. Svet je podprl prizadevanja, da se zaostri umeščanje stanovanjskih in drugih objektov na poplavna območja. Javno linijsko infrastrukturo, s katero se ni mogoče izogniti poplavnim območjem, pa je potrebno načrtovati ob upoštevanju odpornosti na podnebne spremembe. Opozorili so tudi na nujnost drugačne gradnje objektov, ki lahko vplivajo na zmanjšanje pretočnosti vodotokov – smiselno je, da se premostitve v prihodnje izvajajo brez vmesnih opornikov, ki predstavljajo bariero pri sami pretočnosti vodotokov. Pri načrtovanju novih urbaniziranih območij je še večjo pozornost potrebno posvetiti učinkovitemu odvajanju meteornih voda, saj so te v zadnjem času izjemno pogost razlog za poplave.
Katere konkretne investicije za reševanje ogroženih območij v državi predvideva Načrt za okrevanje in odpornost in kako se bodo izvajale? Na kakšen način je DRSV z lokalnimi skupnostmi sodelovala pri dosedanjih ukrepih in kako bodo občine sodelovale pri skupnem izvajanju Načrta? S katerimi občinami je DRSV že podpisala sporazume?
Naložbe v zmanjševanje poplavne ogroženosti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost so poleg ukrepov evropske kohezijske politike eden izmed dveh ključnih virov pri naslavljanju zmanjševanja protipoplavne ogroženosti. Gre za izjemno pomemben mehanizem, pri katerem so bili v vseh občinah vloženi veliki napori in storjeni pomembni premiki v smeri realizacije projektov.
Gre za celovite protipoplavne projekte, ki bodo vključevali na naravi temelječe rešitve. Za izvedbo projektov je Direkcija z občinami podpisala sporazume o skupni izvedbi investicije, v katerih so se občine zavezale k izvedbi aktivnosti do pridobitve gradbenega dovoljenja oziroma pravice graditi, samo izvedbo del pa prevzame Direkcija.
Pravica do gradnje oziroma zemljišča ter gradbena dovoljenja so zaenkrat pridobljena za 11 protipoplavnih ukrepov, ki se nahajajo v občinah Tišina, Dravograd, Laško, Šentjur, Celje, Železniki in Ajdovščina. Aktivnosti za pridobitev gradbenih dovoljenj ter pridobivanje zemljišč za ostale ukrepe še poteka.
Če področje upravljanja voda ne bi bilo zapostavljeno že desetletja, bi bile za celo Slovenijo že izdelane celovite hidrološko-hidravlične študije po porečjih.
Kateri bodo konkretni ukrepi na področju gradnje infrastrukture za boljšo protipoplavno varnost?
Na področju gradnje infrastrukture se načrtujejo različni ukrepi. Predvidenih je več suhih zadrževalnikov na območju Spodnje Savinjske in Zgornje Savinjske doline – Prevalje, Šentjur, Vransko, Komenda … nasipov oziroma zidov v občinah ob reki Muri, Dravogradu, Grosupljem … Urejanje hudourniških zaledij s kaštami, stopnjami, pragovi in drugimi objekti na porečju Meže, Sore, Kamniške Bistrice … Pomembni so tudi protierozijski ukrepi za stabilizacijo brežin z vrbovimi popleti, lesenimi piloti, skalometi … Kjer je to potrebno in je na razpolago prostor, se predvidevajo razširitve strug in po potrebi objekti za njihovo stabilizacijo.
Ob načrtovani gradnji suhih zadrževalnikov se pojavljajo nekatere dileme, težavo predstavlja predvsem nasprotovanje kmetov. Kako jih boste razrešili?
Zadrževanje visokih voda je eden izmed najučinkovitejših ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Ukrepa zadrževanja visokovodnih valov namreč ni možno izvajati povsod, zato je še toliko bolj smotrno, da se ga načrtuje tam, kjer ima učinek in so za njegovo izvedbo dani ustrezni pogoji, kot so prostorski vidik, značilnosti površja … Dejstvo je, da se na veliko zemljiščih ob vodi in poplavnih ravnicah nahajajo kmetijska zemljišča in tukaj je potrebno iskanje skupnih rešitev. Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predstavniki kmetijskih organizacij so 18. marca 2024 podpisali dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev slovenskih kmetov. V dogovoru so opredeljeni nadaljnji koraki glede usklajevanj in pridobivanja kmetijskih zemljišč za gradnjo suhih zadrževalnikov.
Največji izziv pri načrtovanju suhih zadrževalnikov je namreč ravno pridobivanje zemljišč. Tako je nujno povečati komunikacijske aktivnosti za dvig ozaveščenosti lastnikov, da bodo ti na svojih zemljiščih dopustili umeščanje objektov za zaščito dolvodnih naselij. Verjamem, da bo stopnja sprejemljivosti za umeščanje zadrževalnikov narasla tudi, ko bo še bolj optimiziran postopek izplačevanja odškodnin, ki lastnikom zemljišč pripada v primeru nastanka morebitnih kmetijskih škod ob aktivaciji suhih zadrževalnikov.
Koliko in na kakšen način Direkcija sodeluje pri načrtovanju protipoplavnih ukrepov na Obali, konkretno v Piranu in v Kopru? Kateri (gradbeni) posegi so predvideni in kakšen je terminski plan investicij?
Direkcija sodeluje pri aktivnostih za načrtovanje in izvedbo protipoplavnih ureditev z Mestno občino Koper, Občino Izola in Občino Piran. Nekoliko dlje smo v Kopru in Izoli, kjer trenutno pospešeno potekajo aktivnosti za pridobitev gradbenih dovoljenj za protipoplavne ureditve.
Naložbe v zmanjševanje poplavne ogroženosti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost so poleg ukrepov evropske kohezijske politike eden izmed dveh ključnih virov pri naslavljanju zmanjševanja protipoplavne ogroženosti.
V Kopru je s projektom predvideno urejanje struge Badaševice na način, da bo struga sposobna prevajati večje pretoke. Dodano vrednost predstavlja sonaravna ureditev struge, ki temelji na naravi temelječih rešitvah. Na območju doline Pradisjol, ki je že sedaj izpostavljeno poplavam, je predvidena ureditev suhega zadrževalnika, katerega namen je zadržati del visokovodnega pretoka v času povišanih vodostajev. V Izoli je na štirih hudournikih, ki z zaledja gravitirajo proti naselju, predvidena ureditev petih manjših suhih zadrževalnikov, s katerimi se bo bistveno zmanjšala ogroženost mesta zaradi poplavljanja vodotokov. Protipoplavni ukrepi v Kopru in Izoli so uvrščeni v nabor ukrepov za financiranje iz Načrta za okrevanje in odpornost. Glede na terminski plan bodo izvedeni v sredini leta 2026.
Umeščanje protipoplavnih ureditev v staro mestno jedro Pirana pa zahteva izrazito kompleksne ukrepe, ki presegajo samo izvedbo protipoplavnih ukrepov, zato zahtevajo širši nabor ureditev, s tem pa tudi širši konsenz prebivalcev. Zato se je Občina Piran odločila, da protipoplavnih ukrepov ne načrtuje ločeno od drugih ureditev, za kar je izvedla javni natečaj, v okviru katerega bo poiskala najustreznejše širše projektne rešitve.
Velik izziv na Obali predstavlja tudi trend dvigovanja morske gladine. Glede na različne scenarije pričakujemo, da se bo gladina do konca tega stoletja dvignila od 0,6 metra, po pesimističnem scenariju pa tudi do 1,1 metra. Z namenom ovrednotenja vpliva, ki ga bo imelo dvigovanje morske gladine na obalo ter blaženja posledic tega pojava, je Direkcija pripravila študijo Strategija prilagajanja rabe in dejavnosti na slovenski obali zaradi vpliva podnebnih sprememb na višino gladine morja. Ta bo podlaga za opredelitev strateškega pristopa k reševanju te problematike, na podlagi katerega bodo določene ustrezne rešitve, ki jih bo treba izvesti v prihodnosti.
Kateri načrtovani ukrepi naslavljajo povečanje odpornosti in prilagajanje podnebnim spremembam in ekstremnim pojavom?
Ukrepi, ki naslavljajo povečanje odpornosti, so vsi ukrepi, od gradnje zadrževalnikov, visokovodnih nasipov in druge gospodarske infrastrukture, do odpornejše gradnje stanovanjskih in drugih objektov. Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti podaja nabor 20 gradbenih in negradbenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti ob upoštevanju podnebnih sprememb, ki so vključeni tudi v SPU. Poleg navedenega poteka tudi priprava smernic za odpornejšo gradnjo na poplavnih območjih, ki jih bo Direkcija vključila v izdajo projektnih pogojev in mnenj.
Letošnje vremenske razmere močno spominjajo na lanske. Ali ekstremno deževje aktualne sezone z namočenostjo tal predstavlja nevarnost za poletne poplave? Bi dosedanji ukrepi že zadostovali, da se situacija ne bi ponovila v enaki meri?
Lanski dogodek je bil izjemen in težko primerljiv s katerimkoli dogodkom v letošnjem letu. Vsak dogodek je namreč povezan z več dejavniki, kot so lokacija padavin, količina padavin in njihovo trajanje, relief, velikost prispevnega območja, gozdnatost, vzorec poselitve ob vodotokih in drugi dejavniki, med katere spada tudi namočenost tal.
Kot smo že večkrat poudarili, so se do sedaj izvajali izredni ukrepi na poškodovanih vodotokih, s katerim smo zagotovili pretočnost strug in stabilizacijo erodiranih brežin. Za povrnitev vodotokov v funkcionalno stanje pa bo potrebno izvesti še predvidene sanacijske ukrepe, pri čemer bomo upoštevali tudi podnebne spremembe. K večji varnosti pa seveda prispeva tudi gradnja nove vodne infrastrukture, ki se načrtuje oziroma jo že gradimo v sklopu investicijskih projektov.