Shrani za kasnejše branje.
Svoj pogled na to, kako bi razbremenili slovensko gospodarstvo in spodbudili njegovo rast, so predstavili tudi nekateri dosedanji predsedniki Vlade RS: Lojze Peterle, dr. Miro Cerar, dr. Anton Rop, Janez Janša in Alenka Bratušek. Čeprav so njihove prioritete v niansah različne, so bili vsi enotni, da je temelj gospodarske rasti stabilno in konkurenčno poslovno okolje.
Ester Fidel, GZS, Služba za korporativno komuniciranje
O razbremenitvi gospodarstva in spodbujanju njegove rasti so »v živo« razpravljali predsedniki vlade iz preteklih mandatov: Alenka Bratušek, Janez Janša in dr. Anton Rop. Zaključke je povzela generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Lojze Peterle in dr. Miro Cerar sta zaradi obveznosti v tujini nagovorila udeležence 18. Vrha slovenskega gospodarstva preko videoposnetka.
Dr. Miro Cerar je poudaril, da gospodarstvo daje najboljše pobude vladi, zato bi jih morala v največji meri upoštevati. »Kadar na nekem področju ne more narediti nekaj dobrega za gospodarstvo, se mora truditi, da mu vsaj ne škoduje, da ga pusti pri miru.«
Lojze Peterle je izrazil željo, da Slovenija spet postane najbolj privlačna, najugodnejša in najbolj atraktivna lokacija za našega podjetnika, pa tudi kakšnega tujega. »S prevelikim stiskanjem gospodarstva, z neproporcionalnimi davki tega cilja ne bomo dosegli. Treba bo zastaviti drugače.«
Alenka Bratušek: »Upam si trditi, da je javnofinančna politika te vlade vsekakor odgovorna.«
Alenka Bratušek je izpostavila odgovorno javnofinančno politiko kot enega od temeljev, ki gospodarstvu daje dobro poslovno okolje. »In upam si trditi, da je javnofinančna politika te vlade vsekakor odgovorna,« je zatrdila. Poudarila je, da je v obdobju njenega mandata država pomagala pri sanaciji bank in je razočarana, da zdaj, ko bi bilo potrebno pokazati razumevanje do države ob aktualnih krizah, tega ni.
Janez Janša: »Sindikati in nevladne organizacije imajo močnejši glas v tej državi in bolj vplivajo na odločevalce kot pa gospodarstvo.«
Janez Janša meni, da sta za stabilnost zaslužna dva stebra – gospodarstvo, ki se je rekordno hitro prilagodilo novim razmeram in je dokaj odporno v kriznih časih, ter lokalna samouprava, saj v mnogih občinah zagotavljajo višjo kakovost življenja. Pri sistemu upravljanja z državo pa se po njegovem mnenju spopadata dva koncepta – koncept ustvarjanja in redistribucije. »Če naj sklenemo soglasje glede strateških ciljev, je predpogoj, da razčistimo temeljne pojme. Pri nas se mešata pojma socialne in socialistične države. Socialna država je to, da ustvarjaš enake izhodiščne možnosti za vse, ne pa, da vodiš politiko enakih želodcev. In zdaj še posebej v zadnjih letih slišimo, da je vse enako,« je bil kritičen. Gospodarstvo vidi kot močan faktor vpliva, ki pa ima šibek glas. »Naslednjič, ko bo vrh slovenskega gospodarstva, če bo ambicija, da se karkoli uskladi pa zmeni, morate povabiti sem še sindikate in nevladne organizacije, ker oni imajo močnejši glas v tej državi in bolj vplivajo na odločevalce kot pa vi,« je nagovoril gospodarstvenike.
Dr. Anton Rop: » Ko spreminjamo davčni sistem, ne smemo biti kot slon v trgovini s porcelanom, ampak moramo to delati s pametjo: previdno, strokovno in z znanjem.«
Dr. Anton Rop je navedel področja, na katerih so v obdobju več vlad manjkale nujne reforme in ukrepi (npr. pokojninska reforma, zdravstvena reforma …). Politika mora zagristi v kisla jabolka in jih reševati. »Ko spreminjamo davčni sistem, ne smemo biti kot slon v trgovini s porcelanom, ampak moramo to delati s pametjo: previdno, strokovno in z znanjem,« je poudaril. Po njegovem mnenju ni temeljno vprašanje, koliko se mora slišati glas gospodarstva, ampak predvsem, kako in na kakšen način lahko gospodarstvo in vlada ustrezno sodelujeta in maksimirata velik potencial gospodarstva, za katerega rast mora ustrezne pogoje ustvarjati vlada. »Slovenija je lahko bistveno bolj uspešna brez cenenega levega in desnega populizma, ki so ga in ga izvajajo številne vlade,« je dejal. Verjame, da Slovenija lahko napreduje z znanjem, pa tudi s pripravljenostjo, da se žrtvuje nekaj političnega kapitala za boljše delovanje gospodarstva.