Shrani za kasnejše branje.Finančni rezultati družb so bili v 2022 pod pričakovanimi, saj so se povečali predvsem prihodki od prodaje, medtem ko sta bili rasti dodane vrednosti in EBITDA precej šibkejši.
Darja Močnik, Analitika GZS
Gospodarske družbe so poslovno leto 2022 zaključile precej manj uspešno, kot je to nakazovala dinamika nominalnega BDP ali četrtletna statistika nefinančnih računov družb, kar bo zagotovo vodilo v negativno revizijo gibanja BDP v letu 2022. Stroški energetske krize v obliki negotove dobave in višanja cen kot tudi pomanjkanje dobavljivosti polprevodnikov in nekaterih drugih materialov so znižali bruto dobičkonosnost gospodarstva. Gospodarske družbe v Sloveniji so v letu 2022 ustvarile malo manj kot 30 mrd EUR dodane vrednosti, kar je bilo za 7,6 % (oz. za 2,1 mrd EUR) več kot v letu 2021. Delež dodane vrednosti v prodaji (bruto marža) se je zmanjšal s 23,4 % v letu 2021 na 20,6 % v letu 2022, kar je bilo najmanj v zgodovini merjenja tega kazalnika. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 56 tisoč EUR, kar je bilo le za 5 % več kot v letu 2021.
Prekinitev dobavnih verig, višje vhodne surovine, rast stroškov dela so vplivali na visoko rast odhodkov. Poslovni odhodki so se v 2022 povišali za 23 % in s tem za 0,9 odstotne točke presegli rast poslovnih prihodkov od prodaje (+22,1 %). Stroški blaga, materiala in storitev so se povečali za 26,5 % (oz. za 23,7 mrd EUR). Relativno so se najbolj povečali stroški energije, za kar 58,8 % oz. za 1,4 mrd EUR. Delež stroškov energije v čistih prihodkih od prodaje se je pri vseh gospodarskih družbah povečal iz 2,1 na 2,7 %. Največje zvišanje stroškov energije so beležile predelovalne dejavnosti (za 758 mio EUR; za 87 %), kjer se je delež stroška energije v čistih prihodkih zvišal iz 2,5 % na 4 %, sledil je promet in skladiščenje, kjer se je strošek energije zvišal za 260 mio EUR oz. za 38 % (delež stroška energije v čistih prihodkih se je zvišal iz 10,7 % na 12,4 %). Strošek energije se je zvišal tudi v trgovini (za 83 mio EUR oz. za 41 %), v gradbeništvu (za 58 mio EUR oz. za 43 %), gostinstvu (za 42,8 mio EUR oz. za 78 %) in ostalih dejavnostih.
Višja rast odhodkov je vplivala na izkazano dodano vrednost družb po področju dejavnosti SKD. Dodana vrednost se je najbolj zmanjšala v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, in sicer za 587 mio EUR (na kar je predvsem vplivala največja družbe v tej dejavnosti) in v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 61,4 mio EUR). Ostala področja dejavnosti so beležila višjo dodano vrednost. Ta se je najbolj povečala v predelovalnih dejavnostih (za 1,1 mrd EUR), prometu in skladiščenju (za 367 mio EUR), gradbeništvu (za 340 mio EUR) itd. V zadnjih dveh se je dodana vrednost na zaposlenega znižala, v ostalih pa je porasla. Če bi iz oskrbe z električno energijo, plinom in paro izločili podjetje z največjo zabeleženo negativno dodano vrednostjo, bi ostale družbe beležile 120 tisoč EUR dodane vrednosti na zaposlenega. Kljub rasti dodane vrednosti na zaposlenega v pretežno večini področij dejavnosti, se je bruto marža znižala v 14 dejavnostih, v petih pa povečala. Najbolj se je bruto marža znižala v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, in sicer za 7,3 o. t. (na 4,3 %), v drugih raznovrstnih predelovanih dejavnostih za 5,4 o. t. (na 45,4 %), v gostinstvu za 4 o. t. (na 40 %), v oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki za 2,3 o. t. (na 23,6 %), v kmetijstvu za 2,2 o. t. (na 29 %) in v predelovalni dejavnosti za 1,5 o.t. (na 26,5 %).
Foto: Depositphotos
1. Gospodarska klima v Sloveniji: -2,9 odstotne točke (maj 2023)
Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji je maja dosegla vrednost -2,9 o. t., kar je bilo nekoliko nižje kot mesec prej in je upadla peti zaporedni mesec. V primerjavi z majem 2022 je bila nižja za 5,5 o. t. (aprila 6,9 o. t.). K znižanju so najbolj prispevale vrednosti v predelovalnih dejavnostih (za 4,4 odstotne točke), trgovini na drobno (za 0,7 odstotne točke), gradbeništvu (za 0,6 odstotne točke) in storitvenih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke).
2. Industrijska proizvodnja: -4,6 % (I-III 23/I-III 22)
Obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji je bil v 1. četrtletju medletno nižji za 4,6 %. Nižji je bil tako v predelovalnih dejavnostih (za 0,5 %), ki predstavljajo okoli 92 % celotne industrijske proizvodnje, še posebej pa v rudarstvu (za dobro tretjino) ter v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-40 %). Po oddelkih je bila proizvodnja za 15 do 17 % nižja kot lani v papirni industriji, kemični industriji, pohištveni in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Za desetino je bila tudi nižja v obdelavi in predelavi lesa. Med 6 in 8 % je bila nižja še v proizvodnji oblačil, proizvodnji izdelkov iz gume in plastike, nekovinskih mineralnih izdelkih in kovinah.
3. Blagovni izvoz: +27 % (I-III 23/I-III 22)
V prvem četrtletju je nominalna rast izvoza blaga Slovenije znašala 27 %, kar je bilo predvsem posledica visoke rasti izvoza v države nečlanice EU-27 (+69 %), predvsem v Švico, manj pa tudi kot posledica rasti v države EU-27 (+7,5 %). Rast uvoza je v tem obdobju znašala dobrih 11 % (iz držav nečlanic EU-27: +30 %, iz držav EU-27: +1 %). Visoko rast menjave blaga z državami nečlanicami EU (predvsem s Švico) lahko pripišemo rasti poslov oplemenitenja, ki je v prvem četrtletju letos predstavljala približno četrtino celotne vrednosti menjave. Od začetka leta 2021 je uvoz naraščal precej bolj kot izvoz, v drugi polovici prejšnjega leta pa se je ta trend začel obračati. Marca je bil peti zaporedni mesec, ko je izvoz medletno zrasel bolj kot uvoz, na kar so vplivale nižja rast zasebne potrošnje in nižje cene surovin in dela energentov.
4. Prihodek v tržnih storitvenih dejavnostih: +7,1% (I-III 23/I-III 22)
Obseg prodaje v storitvenih dejavnostih je v prvih dveh mesecih letošnjega leta naraščal, marca pa se je stabiliziral. Tako je bil skupni obseg prodaje v prvem četrtletju medletno večji za 7,1 %. Najbolj je porasel v gostinstvu, in sicer za 17 %. V IKT dejavnostih se je obseg prodaje povečal za 9 %, predvsem zaradi višje rasti v dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi (+31 %) in računalniškem programiranju (+14 %). V strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih je bil realni prihodek višji za 9 %, v drugih raznovrstnih dejavnostih za 9 %, med temi izstopa rast (+120 %) v dejavnosti potovalnih agencij. V prometu, skladiščenju je bil obseg prodaje nižji za 1 %, kar lahko pojasnimo tudi z nižjimi zalogami podjetij.
5. Prihodek v trgovini na drobno (brez motornih goriv): -5,2 % (I-IV 2023/I-IV 2022)
Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno, brez motornih goriv je bil v aprilu na mesečni in na letni ravni znatno nižji (-8,6 %), ob večjem zmanjšanju v trgovini z gorivi, kar je bilo posledica odsotnosti enkratnega učinka regulacije cen v tem obdobju 2022. V prvih štirih mesecih letos je bil prihodek v trgovini na drobno (brez motornih goriv) za 4,7 % nižji kot v istem obdobju lani. Če primerjamo ustvarjen prihodek v trgovini na drobno z motornimi gorivi, je bil nižji za 2,4 %. V trgovini z živili se je prihodek zmanjšal za 5,7 %, v trgovini z neživili za 3,9 %. Realni prihodek od prodaje motornih vozil in popravil je bil višji za 15,4 % in odraža večjo dobavljivost v preteklosti naročenih vozil.
6. Prenočitve turistov: +14,5 % (I-IV 2023/I-IV 2022)
V prvih štirih mesecih je bilo v Sloveniji 1,3 mio prihodov turistov in 3,3 mio njihovih prenočitev oziroma za 15 % več kot leto prej. Domači turisti so ustvarili 1,3 mio prenočitev (13 % manj), tuji pa 2 mio (42 % več kot pred letom dni). Po rasti so izstopali turisti iz Italije (+96 %), sledila je rast hrvaških turistov (+45 %). Padec prenočitev domačih turistov je posledica večje usmeritve domačih turistov na tuje destinacije, kar je trend, ki je prisoten tudi v tujini.
7. Vrednost gradbenih del: +23,5 % (I-III 23/I-III 22)
Vrednost gradbenih del se je v prvih treh mesecih letos medletno realno zvišala za 23,5 % (nominalno za 35 %), od tega pri stavbah za 25,6 %, pri gradbeno inženirskih objektih za 24 % in pri specializiranih gradbenih delih za 25 %. Dinamika izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe v Sloveniji se od februarja naprej dinamično znižuje. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo izdanih za šestino manj gradbenih dovoljenj za stavbe (predvidena površina je nižja za 15 %), od tega za 24 % manj pri stanovanjskih stavbah in za desetino manj pri nestanovanjskih.
8. Cene življenjskih potrebščin: +9,5 % (I-V 2023/I-V 2022)
Majska mesečna inflacija (+1,1 %) je bila precej višja od pričakovanj, kar je bilo posledica dražjih tobačnih izdelkov, počitniških paketov in hrane, opaznejših pocenitev pa ni bilo zabeleženih. Medletna inflacija se sicer znižuje, vendar v nižjem tempu od pričakovanj. Cene življenjskih potrebščin so bile maja 2023 medletno višje za 9,4 % v primerjavi z majem 2022. Blago se je v enem letu podražilo za 7,9 % (blago dnevne porabe za 10 %, poltrajno blago za 5,5 %, trajno blago za 4,9 %) in storitve za 8,3 %. K visoki letni inflaciji so največ prispevale višje cene hrane, in sicer za 14,7 %, višje cene izdelkov in storitev za rekreacijo in kulturo (+7,7 %), električne energije (+24,0 %) ter izdelkov in storitev za stanovanje (+8,9 %).
9. Število delovno aktivnih: +1,8 % (I-III 23/I-III 22)
Marca letos je bilo v Sloveniji približno 931.400 delovno aktivnih oseb (od tega nekaj več kot 832.000 zaposlenih in približno 99.400 samozaposlenih), kar pomeni za 16.077 oseb oz. za 1,8 % več kot marca 2022. Napovedi delodajalcev glede gibanja zaposlenosti v drugi polovici leta 2023 so pozitivni, saj napovedujejo 2,7-odstotno rast števila zaposlenih in predvidevajo približno 36.700 zaposlitev. Mesečna stopnja anketne brezposelnosti je bila aprila 3,6-odstotna, enaka kot marca in za 0,8-odstotne točke nižja kot aprila 2022. Brezposelnost se še naprej znižuje. Ob koncu aprila je bilo registriranih 48.598 brezposelnih, kar pomeni najnižjo brezposelnost v Sloveniji po letu 1990 in za 16,3 % nižjo kot aprila 2022.
10. Povprečna bruto plača: 10,4 % (I-III 23/I-III 22)
Povprečna bruto plača, izplačana za 1. četrtletje leta, je znašala 2.156 EUR in je bila medletno višja za 10,4 %, neto plača (1.405 EUR) pa za 11,4 %. Dinamika neto plač je bila nekoliko višja zaradi ugodnega vpliva spremembe zakona o dohodnini. K bruto rasti je pomembno prispevala uskladitev minimalne plače (+12,0 %), delno tudi uskladitev plač z inflacijo (odvisno od dejavnosti in podjetij). V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača v enakem obdobju višja za 11 %, v javnem sektorju za 9,4 %.