Shrani za kasnejše branje.
Primerjava možnih scenarijev prenove elektroenergetskega sistema Slovenije je pokazala, kateri od predlaganih scenarijev je najbolj vzdržen.
Barbara Perko, foto: Tadej Kreft
Gospodarska zbornica Slovenije je skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije podprla projekt Moja položnica, ki ga je izvedel SBC – Klub slovenskih podjetnikov. Namen projekta je združiti interes odjemalcev električne energije in na prenovo elektroenergetskega sistema pogledati z vidika plačnikov računa.
V ta namen je strokovna skupina pod vodstvom prof. dr. Jožeta P. Damijana pripravila dokument »Analiza scenarijev in predlog optimalnega koncepta prenove elektroenergetskega sistema Slovenije«. Primerjali so možne scenarije in na tej podlagi oblikovali strokovno utemeljen predlog optimalnega koncepta prenove elektroenergetskega sistema Slovenije.
Možni so štirje scenariji razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema, in sicer Status quo, OVE + plin, 100 % OVE ter OVE + jedrska, pri čemer je slednjemu dodan podscenarij, ki poleg kriterija izpustov toplogrednih plinov upošteva tudi kriterij vpliva na biodiverziteto. Omenjene scenarije so ocenjevali glede na pet kriterijev, in sicer energetsko avtonomijo, stabilnost in zanesljivost sistema, celotne družbene stroške, stroškovne in maloprodajne cene električne energije za odjemalce ter okoljske vplive. Kot končna kriterija za primerjavo sta bila uporabljena dva kriterija: strošek električne energije na MWh za slovenske odjemalce, ki vključuje vse stroške in dajatve, vezane na maloprodajno ceno, ter globalni okoljski učinki zaradi porabljene energije v Sloveniji.
Najbolj vzdržen je scenarij OVE + jedrska
Pripravljavci študije opozarjajo, da je odločitev o prihodnjem elektroenergetskem sistemu strateška izbira, ki bo določala slovensko gospodarsko, okoljsko in energetsko prihodnost vse do sredine stoletja. Iz analize je razvidno, da je najbolj vzdržen scenarij OVE + jedrska, ker združuje nizke stroške, visoko stopnjo energetske avtonomije, stabilnost sistema in najnižji okoljski odtis. Scenarij z novimi hidroelektrarnami je bolj primeren iz vidika izpustov toplogrednih plinov, podscenarij 4a, ki ne vključuje novih hidroelektrarn, pa je bolj primeren iz vidika rabe prostora, vpliva na biodiverziteto in tveganja deforestacije.
Analiza je pokazala, da mora Slovenija, če želi dolgoročno ohraniti stabilne in dostopne cene električne energije, nujno zgraditi nove jedrske zmogljivosti v kombinaciji z obnovljivimi viri. To zagotavlja nizke stroške, zanesljivo oskrbo in nizke emisije CO₂.
GZS se je »vse od začetka priprave prvega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, iz katerega je bilo gospodarstvo praktično izključeno – aktivno vključila v razpravo o energetski prihodnosti«, je ob predstavitvi analize dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. GZS je energetsko varnost kot eno ključnih prioritet izpostavila tudi na Vrhu slovenskega gospodarstva leta 2024.
Ob predstavitvi analize je Nahtigal poudarila, da je odločitev potrebna takoj. »Za resno državo je zelo pomembno, da ima razdelan energetski koncept, da vemo državljani in tudi gospodarstvo, koliko nas bo to stalo, in da ima gospodarstvo predvidljivo gospodarsko okolje.«