Shrani za kasnejše branje.
Država bi morala spodbujati učinkovito izrabo sekundarnih surovin, da ne končajo kot odpadek in obremenitev za okolje.
Barbara Perko
Namen projekta CIRCI – Krožna industrija – uvajanje krožnega gospodarstva v industrijske procese je bil vzpostaviti bazo podatkov, ki bo beležila sekundarne materiale, ki nastanejo v proizvodnih procesih. Sekundarni materiali namreč lahko postanejo pomembna surovina za drugo panogo ali proizvodni proces.
»Baza omogoča bolj transparenten pregled obstoječih sekundarnih tokov ter možnost iskanja nadomestnih surovin, kar je predpogoj za uspešno krožno gospodarstvo in zeleni prehod. Baza bo omogočila tudi učinkovito medsektorsko izmenjavo sekundarnih surovin, saj velikokrat niti ne vemo, kakšne vse sekundarne materialne tokove ima posamezna industrija in kar za eno industrijo predstavlja odpadek, lahko za drugo pomeni pomembno vhodno surovino. Prav preko vseslovenske baze sekundarnih surovin in vključevanja vseh industrij in panog bo taka izmenjava mogoča.
Po drugi strani pa bo baza, ki predstavlja nekakšno borzo sekundarnih surovin, lahko privedla tudi do novih poslovnih priložnosti pridobivanja in prodaje surovin,« je prepričan dr. Bojan Podgornik z Inštituta za kovinske materiale in tehnologije. Obenem opozarja, da glavni problem pri bolj učinkoviti izrabi sekundarnih materialnih tokov predstavljata birokracija in postopek pridobivanja ustreznih dovoljenj.
»Prednosti baze so v pregledu stranskih tokov materialov, kar je prvi projekt v Sloveniji na temo uporabe stranskih tokov in iskanja novih priložnosti za njihovo uporabo. Baza se ravno zaradi klasifikacije stranskih tokov popolnoma razlikuje od podobnih baz, kot je na primer ARSO baza odpadkov, saj želimo z bazo spodbuditi sodelovanje med podjetji, osveščati o možnih rabah stranskih tokov in bazo vzpostaviti kot mehanizem za sodelovanje med podjetji. S tem poleg ponovne uporabe materialov spodbujamo tudi bolj osveščeno ravnanje s stranskimi tokovi,« izpostavlja Simona Kneževič Vernon, vodja industrijskega združenja v TECOS.
Država bi morala spodbujati učinkovito izrabo sekundarnih surovin.
Treba je začeti razmišljati izven okvirjev
Na področju sekundarnih materialov je še veliko odprtih priložnosti. Dr. Podgornik izpostavlja področje aluminija, natančneje bolj selektivno zbiranje in sortiranje odpadnega aluminija, kar omogoča bolj učinkovito izrabo odpadnega aluminija in uporabo pri izdelavi visoko kakovostnih zlitin. »Podobno velja za magnete, kjer je celotna Evropa skoraj 100 % odvisna od uvoza redkih zemelj s Kitajske. Le ustrezno indeksiranje in zbiranje odpadnih magnetov ter vlaganje v raziskave in razvoj recikliranja bo omogočilo nadomeščanje uvoza primarnih materialov in neodvisnost. Za nadomeščanje surovin, še posebej legirnih elementov, potrebnih pri izdelavi kovinskih materialov, je potrebno pričeti razmišljati izven okvirjev in izvor le-teh iskati v sekundarnih materialnih tokovih ostalih branž. Pri tem pa mora vsekakor ustrezno pristopiti tudi država in zakonodaja. Le-ta bi morala spodbujati učinkovito izrabo sekundarnih surovin ter lastno samooskrbo,« poudarja dr. Podgornik.
Vključiti bi se morala vsa slovenska podjetja
Zdaj, ko se projekt zaključuje, nas je zanimalo, kako zadovoljni so partnerji z doseženim v okviru projekta CIRCI. »Z našim delom in delom partnerjev sem zadovoljen, saj smo pokazali pot, potreben pristop in potencial sekundarnih materialnih tokov. Prav gotovo pa bi si želel večjo pripravljenost podjetij za sodelovanje. Odziv na naš poziv k posredovanju podatkov o sekundarnih materialnih tokovih ni bil ravno spodbuden. Trenutno smo zajeli tri branže in dobrih 30 podjetij. Želel bi si, da bi se v bazo vključila vsa slovenska podjetja in posredovala vse podatke o sekundarnih materialnih tokovih. Le na ta način bo možna celovita identifikacija potenciala sekundarnih materialnih tokov ter njihova učinkovita izraba. Hkrati pa bi bil to tudi nekakšen pritisk na državo in ustrezne inštitucije, da začnejo razmišljati o zakonodaji in postopkih, ki bodo omogočili bolj učinkovito izrabo teh materialnih tokov, ne pa da končajo kot odpadek in obremenitev za naše okolje,« je strnil svoj pogled na projekt dr. Podgornik.
»Z rezultati projekta smo izredno zadovoljni, saj smo po vzoru norveških partnerjev – Eyde cluster – uspeli pripraviti reprezentativen popis stranskih materialnih tokov – treh zastopanih industrij (industrija plastike, elektro/elektronska in kovinski materiali). Obenem smo v projektu na osnovi odprtega razpisa za podelitev inovativnih vavčerjev uspeli podpreti sedem inovativnih projektov za inovativno uporabo stranskih materialnih tokov,« pravi Simona Kneževič Vernon.
Večja kot bo baza, več priložnosti se bo odpiralo za iskanje sekundarnih materialov, ki bodo nadomeščali primarne.
Industriji bo treba pomagati pri iskanju sekundarnih materialov
Dr. Podgornik v naslednjem koraku vidi potrebo po pritegnitvi večjega števila podjetij k sodelovanju, širitvi področij oz. branž ter pomoč pri iskanju tehnologij in rešitev za učinkovito izrabo sekundarnih materialnih tokov. »Eno pomembno področje bo tudi pomoč industriji pri iskanju ustreznih sekundarnih materialnih tokov, ki bi omogočili nadomeščanje njihovih primarnih surovin, seveda na ekonomsko vzdržen način. Tu pa vidim pomemben poudarek na sodelovanju in ustreznem odzivu oz. pristopu države,« poudarja.
Simona Kneževič Vernon pa izpostavlja poleg širjenja baze na druge industrije še eno stvar: »Bazo želimo nadgrajevati v vzpostavitev mehanizma, kot je na primer marketplace.«
Projekt CIRCI je pokazal pot, potreben pristop in potencial sekundarnih materialnih tokov.
Kaj pa spodbude?
O tem, kako na projekt gledajo na Ministrstvu RS za okolje, podnebje in energijo, katere aktivnosti izvajajo za spodbujanje dejavnosti na področju sekundarne rabe surovin in kje še vidijo priložnosti za sodelovanje na tem področju, odgovorov nismo dobili. Na Gospodarski zbornici Slovenije poudarjajo, da bi bila potrebna podpora pristojnih institucij, da bi lažje izkoristili potencial, ki ga ima to področje.
Na Ministrstvu RS za gospodarstvo, turizem in šport trenutno nimajo na voljo specifičnih spodbud ali načrtovanih sistemskih ukrepov za sekundarne surovine, saj ukrepe načrtujejo za širša področja. Poudarjajo, da tako posredno podprejo tudi uvajanje sekundarnih surovin, ki so lahko predmet raziskovalno inovacijskih ali drugih projektov, v okviru različnih horizontalnih ukrepov ministrstva.
Na MGTŠ pravijo, da spodbujajo »podjetja k razvoju novih ali bistveno izboljšanih zelenih oziroma trajnostnih izdelkov, procesov in storitev in k razvoju novih krožnih in trajnostnih poslovnih modelov. Z manjšimi spodbudami po sistemu vavčerjev pomagamo podjetjem pri izdelavi LCA analiz za njihove izdelke, vzpostavljamo tudi vavčerje za trajnostno poročanje. V letošnjem letu načrtujemo objavo javnega razpisa za spodbujanje učinkovite rabe energije in razogljičenje v industriji. Med novimi ukrepi je predvidena tudi vzpostavitev in delovanje Slovenskega centra za krožno gospodarstvo – za zeleni, ustvarjalni in pametni razvoj, ki bo na nacionalni ravni pripomogel k spodbujanju zelenega prehoda tako za gospodarstvo kot tudi za prebivalstvo, raziskovalne organizacije in ministrstva.«