Shrani za kasnejše branje.
Prvi scenarij (DU-JE) poleg dodatnih investicij v obnovljive vire energije (OVE) do leta 2050 predvideva postavitev nove jedrske elektrarne, drugi scenarij predvideva intenzivno izrabo OVE.
Darja Kocbek
V okviru priprave Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki je bil sprejet februarja 2020, sta bila pripravljena dva scenarija centralne oskrbe z električno energijo v Sloveniji. To sta jedrski scenarij (DU-JE) in scenarij Obnovljivi viri energije (DU-OVE). Prvi scenarij dolgoročno do 2050 vključuje izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne (JEK2), drugi temelji na pospešeni izrabi obnovljivih virov energije (OVE). Oba scenarija sta bila lani in letos v okviru posodabljanja NEPN celovito posodobljena, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Med obema scenarijema po njihovih besedah do leta 2030 ni razlik in oba dosegata predlagane podnebne in energetske cilje do leta 2030. Dolgoročno, do 2050, oba scenarija dosegata cilj razogljičenja Slovenije ter zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo z energjo. Prvi scenarij (DU-JE) poleg dodatnih investicij v OVE do leta 2050 predvideva postavitev nove jedrske elektrarne in izgradnjo majhnega modularnega reaktorja (SMR), medtem kot drugi do leta 2050 predvideva intenzivno izrabo OVE. »Oba scenarija sta bila tudi ekonomsko ovrednotena, pri čemer osnutek posodobljenega NEPN in strokovne podlage dajejo podrobnejšo oceno do leta 2030, medtem ko je ekonomska ocena (za oba scenarija) za obdobje 2030-2040-2050 le indikativna in zaradi številnih negotovosti razpoložljivih ekonomskih predpostavk ne more biti podlaga za odločanje o izgradnji JEK2,« pravijo na ministrstvu.
Za končno odločitev o scenariju centralne oskrbe z električno energijo pa bo potrebnih bistveno več podrobnejših podatkov o načrtovanih in drugih potrebnih investicijah, kar je ključna prioriteta pri prihodnjem načrtovanju.
Največje breme zelenega prehoda bo nosila industrija, ki mora vedeti, s katerimi viri bo lahko razpolagala.
Nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije ostaja cilj
Osnutek posodobljenega NEPN izrecno navaja, da »Slovenija podpira trajnostno, varno, miroljubno in odgovorno izkoriščanje jedrske energije in preučuje možnosti za širitev jedrskega programa z izgradnjo novih jedrskih elektrarn, vključno z malimi modularnimi reaktorji,« izpostavljajo na ministrstvu. Osnutek posodobljenega NEPN izrecno kot cilj navaja tudi »nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije in ohranjanje odličnosti pri obratovanju jedrskih objektov v Sloveniji ter čim prej in ne pozneje kot leta 2027 sprejetje kakovostne in transparentne odločitve o gradnji nove jedrske elektrarne«.
V povezavi s slednjo osnutek dopolnjenega NEPN nadalje določa, razlagajo na ministrstvu, da naj investitor čim prej zagotovi »pogoje za kakovostno podjetniško in strateško odločitev, ki bo omogočala optimiranje izvedbe investicije (dodatne raziskave trga z električno energijo na področju EU in v regiji, aktualni razvoj jedrskih tehnologij …), ter zagotovi transparentnost postopkov in naročil«.
Med 12 so trije modeli najprimernejši
Študijo izvedljivosti različnih scenarijev, opredeljenih v NEPN, s poudarkom na analizi »100 % OVE« v elektroenergetskem sektorju Slovenije za leto 2050 je po naročilu ministrstva za okolje, podnebje in energijo naredil direktor družbe ELES Aleksander Mervar. Analiziral je 12 modelov energetskih virov prihodnosti in ugotovil, da so med njimi trije najprimernejši. Najcenejša je različica brez Nuklearne elektrarne Krško (NEK) do leta 2063 in brez JEK2, ter z 8.595 MW sončne energije. Druga najcenejša je varianta z NEK do 2063 in 7.000 MW sončne energije, vendar brez JEK2. Tretja najcenejša je varianta z NEK do 2063 in JEK2 ter 3.260 MW sončne energije. Vendar Mervar ob tem opozarja: »Ni scenarija, ki nas brezskrbno pelje v prihodnost.«
Po njegovem mnenju je potrebno nemudoma, že v letošnjem letu, ustanoviti delovno skupino na ravni vlade za male modularne jedrske reaktorje (SMR). Do leta 2026 bi po njegovih besedah morali imeti projekcije tarif za uporabo elektroenergetskega omrežja, prav tako bi morali do takrat pripraviti nov desetletni načrt razvoja slovenskega elektroenergetskega omrežja 2027–2037. Do leta 2028 bi se morali odločiti o nadaljevanju obratovanja NEK do leta 2063 in o vlaganjih v obnovljive vire energije ter sprejeti odločitve o JEK2 oziroma morebitnih SMR, sprejeti bi morali novo strategijo na področju obnovljivih virov energije ter pripraviti nov desetletni razvojni načrt slovenskega elektroenergetskega omrežja 2029–2039.
Do leta 2030 bi morala začeti obratovati hidroelektrarna Mokrice ter do leta 2032 še črpalna hidroelektrarna Kozjak. Do leta 2033 bi morali dograditi primerne plinovodne povezave in skladišča ekstra lahkega kurilnega olja na lokacijah obstoječih in novih plinskih enot ter tehnično prevzeti 500 MW plinskih enot. Leta 2040 pa bi morale začeti obratovati še vsaj tri hidroelektrarne na srednji Savi. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da na trg nenehno prihajajo nove tehnologije, ki bodo zagotovo sooblikovale prihodnje odločitve in tudi energetiko v prihodnosti, pravi Aleksander Mervar.
Največje breme bo nosila industrija
Strateški svet za energetski prehod pri GZS razume NEPN kot izjemno pomemben strateški dokument, saj bo vplival na prihodnji razvoj industrije. Po besedah generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal bo največje breme zelenega prehoda namreč nosila prav inudstrija. NEPN trenutno ne daje upanja, da bo pravočasno prišlo do razogljičenja. »Mi v mešanici OVE plus jedrski scenarij vidimo pot, da dosežemo stabilno konkurenčno oskrbo in tudi razogljičenje,« pravi Nahtigal. Pri NEPN je ključen tudi vidik, kako bo industrija dosegla razogljičenje. »Industrija mora vedeti, s katerimi viri bo lahko razpolagala,« poudarja Nahitgal. Ob tem pa člani SSEP opozarjajo na težavo, ki ovira doseganje ciljev iz NEPN, in sicer umeščanje predvidenih invesitcij v prostor. Industrija bo morala veliko vložiti v energetsko učinkovitost, subvencije za industrijo, ki jih predvideva NEPN, pa so za to odločno premajhne.
Foto: Tadej Kreft
Omrežje mora biti robustno
V Gospodarsko interesnem združenju distribucije električne energije (GIZ DEE) pojasnjujejo, da vseh pet podjetij za distribucijo električne energije v Sloveniji poleg rednega vzdrževanja tudi z načrtovanimi investicijami in vlaganji v širitev in nadgradnjo distribucijskega elektroenergetskega sistema zagotavlja varno in zanesljivo preskrbo z električno energijo. Ob tem obljubljajo, da bodo to počeli tudi v prihodnje, saj je to njihovo temeljno poslanstvo. Vsako podjetje sprejema svoje investicijske načrte in jih tudi izvaja. »S pospešenim investiranjem, ki smo mu trenutno priča, še naprej ohranjamo in zagotavljamo energetsko varnost na segmentu distribucijskega sistema,« pravijo v GIZ DEE.
Nadalje pojasnjujejo, da je temeljna naloga podjetij za distribucijo električne energije poskrbeti za zanesljivo in robustno distribucijsko omrežje, po katerem lahko distribuirajo električno energijo za elektrifikacijo ogrevanja, prometa in povečanje razpršenih virov energije. »Tveganja znotraj podjetij uspešno prepoznavamo in jih primerno obvladujemo,« pojasnjujejo na GIZ DEE. Ta so različna. Okoljskim tveganjem so bili elektrodistributerji priča v lanskem letu v obliki poplav, pred desetimi leti pa v obliki žledu. Trenutno so izpostavljeni tveganju povečanega obsega investiranja ob pomanjkanju ustrezne delovne sile na trgu.
Tveganje, da ne bo dovolj električne energije
Obstaja tudi tveganje, da ob povečani porabi ne bo dovolj električne energije ali pa bo ta draga. Distribucijski sistem je namreč zadnji v verigi preskrbe z električno energijo in distribucijska podjetja so neposredno v stiku z uporabniki. Če ne bo na voljo zadostne količine električne energije, je ne bodo mogli distribuirati do uporabnikov.
Viri financiranja za vlaganja podjetij za distribucijo električne energije predstavljajo lastna sredstva, zadolževanje, med drugim tudi pri Evropski investicijski banki (EIB), dodatno priložnost pa predstavljajo projekti EU. »Vsa elektrodistribucijska podjetja v Sloveniji smo se uspešno prijavila na razpis za sofinanciranja investicije v distribucijske transformatorske postaje in izgradnjo električnih nizkonapetostnih distribucijskih omrežij za obdobje 2023 do 2026 v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, razvojnega področja Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu ter naložbe Krepitev distribucijskega omrežja električne energije,« razlagajo v GIZ DEE.