Shrani za kasnejše branje.
Z dopolnitvami Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev se je v teku let oblikovala pravna podlaga za izdajo dveh ločenih odredb, z namenom skrajšanja postopkov zaposlovanja tujih kadrov.
Andrej Vrtačnik, Pravna služba, GZS
Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) predvideva v postopku zaposlovanja tujcev aktivno vlogo upravnih enot in Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ). Slednji je pristojen za podajo soglasij k vlogam vlagateljev za zaposlitev tujcev v postopkih pred upravnimi enotami, če so izpolnjeni pogoji iz ZZSDT. Pri tem zakon nadalje določa, da lahko minister, pristojen za delo, s posebnima odredbama za določen čas določi poklicne profile, kjer se postopek zaposlovanja tujcev lahko pospeši.
Prva odredba se izdaja na podlagi 17/VIII. člena ZZSDT (Odredba o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela), in določa primere, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela oziroma posebnih okoliščin na strani delodajalca ali tujca ni vezana na trg dela in se soglasje k enotnemu dovoljenju ali soglasje za zamenjavo za namen zaposlitve poda brez ugotavljanja izpolnjevanja pogoja, da v evidenci brezposelnih oseb ni ustrezne brezposelne osebe. Minister za delo praviloma pri sestavi seznama poklicev ni zavezan k posvetu s socialnimi partnerji, se pa je utrdila praksa, da se lahko vsakokrat pred iztekom 6-mesečnega obdobja veljavnosti posamične odredbe delodajalci opredelijo do nabora poklicev, tudi z utemeljenimi predlogi za razširitev nabora.
Druga odredba pa omogoča t. i. »fast track« zaposlovanje, oprto na določbi 12/VII. in 17/IX. člena ZZSDT (Odredba o določitvi dejavnosti in poklicev, v katerih se lahko tujci hitreje zaposlujejo), po kateri se tujec lahko v poklicih in dejavnostih, ki jih določi minister, pristojen za delo, zaposli že na podlagi potrdila o vloženi prošnji za prvo enotno dovoljenje (pred upravno enoto) in soglasja ZRSZ. Minister, pristojen za delo, lahko s soglasjem socialnih partnerjev izda odredbo z določitvijo poklicev (pri čemer preveri, da zaposlovanje tujcev ne bo škodljivo vplivalo na trg dela, ob upoštevanju stanja brezposelnosti, strukture zaposlovanja in regionalnih potreb po novih delovnih mestih v posameznih gospodarskih panogah), pri čemer zakon ne določa roka njene veljavnosti, se pa je ustalila praksa, da je ta podobno kot pri prvi odredbi določen za čas 6 mesecev. Vlagatelji morajo biti pri podajanju vloge skrbni ter na njej v ustrezni rubriki vnesti kodo poklica iz odredbe in nedvomno označiti, da želijo zaposliti tujca po tej (drugi) odredbi. Upravna enota nato preveri, ali je vloga skladna s to odredbo, ter preveri izpolnjevanje pogojev tudi po Zakonu o tujcih. Tujec mora izkazati zakonito prebivanje v Sloveniji in predložiti potrdilo iz kazenske evidence matične države. Če so pogoji izpolnjeni, upravna enota izda potrdilo o vloženi prošnji za izdajo prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve. Upravna enota zatem posreduje vlogo na ZRSZ le v primeru, da izda potrdilo o vloženi prošnji. Ko upravna enota ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila po Zakonu o tujcih, izda potrdilo, ki ga pošlje vlagatelju. Nato upravna enota posreduje vlogo na ZRSZ, ki vodi postopek izdaje soglasja na podlagi odredbe.
ZRSZ na vlogi preveri, ali želi vlagatelj zaposlitev po odredbi, in po hitrem postopku preveri izpolnjevanje pogojev po ZZSDT. Če so pogoji izpolnjeni, izda soglasje. Na podlagi izdanega soglasja ZRSZ izda t. i. informativni list (gre za informacijo o pogojih in elementih zaposlitve ali dela) in ga vroči vlagatelju. Upravna enota prejme soglasje. Ko vlagatelj prejme informativni list, lahko delodajalec tujca zaposli in prijavi v socialno zavarovanje na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve in informativnega lista ZRSZ. Tujec mora nastopiti delo v roku desetih dni od vročitve informativnega lista. Če tujec dela ne nastopi v roku desetih dni od vročitve informativnega lista, ZRSZ soglasje umakne in o tem obvesti upravno enoto. Če tujec dokaže, da dela v roku desetih dni od vročitve informativnega lista ni nastopil zaradi objektivnih razlogov (npr. bolezni tujca, smrti ožjega družinskega člana), zavod rok za nastop dela podaljša. Bistvo »fast tracka« je, da je tujec lahko že zaposlen na podlagi potrdila o vloženi prošnji za prvo enotno dovoljenje in soglasja ZRSZ do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja. Ne gre pozabiti še na obveznost delodajalcev, da v roku šestih mesecev po nastopu dela tujcu zagotovijo udeležbo v izobraževalnem programu za učenje slovenskega jezika. Program mora trajati najmanj 80 ur, všteva se v okvir delovnega časa in mora biti za tujce brezplačen.
Obe odredbi predstavljata sicer ustrezen format za pohitritev postopkov, pri čemer pa za dejansko učinkovitost umanjkajo predvsem kadrovski resursi na ZRSZ. Številna podjetja se pri zaposlovanju tujcev iz tretjih držav soočajo z nerazumno dolgotrajnimi postopki pred ZRSZ, kjer se v upravnem postopku morda pretirano oklepajo procesnih institutov (npr. zaslišanja stranke), ne glede na predhodno zaključen kadrovski izbor s strani delodajalcev, ki nosijo že tedaj glavnino z zaposlovanjem tujcev povezanih stroškov.
N:Prvi koraki pri izvajanju Uredbe o embalaži in odpadni embalaži
A:Antonija Božič Cerar
K:Nasveti
B:okoljski nasvet
B:embalaža
B:odpadna embalaža
B:embalaža za hrano in pijačo za s seboj
B:prodajna embalaža
B:skupinska embalaža
B:transportna embalaža
B:embarlaža za elektronsko trgovanje
B:GG junij 2026
Neposredno veljavna Uredba (EU) 2025/40 o embalaži in odpadni embalaži bo prešla v uporabo 12. avgusta letos. Njene zahteve se bodo uveljavljale postopoma s sprejetjem izvedbenih aktov EU in določenih zakonodajnih aktov, ki jih bo treba sprejeti ali spremeniti na nacionalni ravni v prihodnjih letih. Uredba velja za vso embalažo, ne glede na material ali kraj nastanka odpadne embalaže.
Antonija Božič Cerar, Služba za varstvo okolja, GZS
Usmeritve glede tega, kaj je in kaj ni embalaža, ostajajo podobne. Novost so čajne filtrirne vrečke ipd., ki prej niso veljale za embalažo. Po novem so embalaža in so opredeljene kot »prepustne čajne ali kavne vrečke oziroma vrečke za drug napitek ali enote za enkratno uporabo, ki vsebujejo čaj, kavo ali drug napitek in se po uporabi v sistemu zmehčajo ter so namenjene uporabi in zavrženju skupaj z izdelkom«. Te je skupaj z nalepkami, nameščenimi na sadju in zelenjavi, smiselno kompostirati skupaj z ostanki živil, ki jih vsebujejo. Kapsule za avtomate za napitke (npr. kavo, kakav ali mleko), ki se ob uporabi izpraznijo, pa so že po direktivi veljale za embalažo.
Glede na vrste embalaže je direktiva razlikovala med prodajno oziroma primarno embalažo, skupinsko oziroma sekundarno embalažo ter transportno oziroma terciarno embalažo.
Foto: Depositphotos
Uredba določa tudi embalažo za primarne izdelke, ki je zasnovana in namenjena uporabi kot embalaža za nepredelane izdelke iz primarne pridelave. Primarna pridelava pomeni pridelavo, rejo ali gojenje primarnih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo in rejo domačih živali pred zakolom. Vključuje tudi lov, ribolov ter nabiranje samoniklih proizvodov.
Poleg primarne embalaže uredba loči še med:
- »embalažo za hrano in pijačo za s seboj«, ki je servisna embalaža, napolnjena na prodajnih mestih, kjer je prisotno osebje, s pijačo ali že pripravljeno hrano, namenjeno za prevoz in takojšnje zaužitje na drugi lokaciji brez nadaljnje priprave, pri čemer se vsebina običajno zaužije neposredno iz embalaže;
- »prodajno embalažo«, ki je embalaža, zasnovana tako, da predstavlja prodajno enoto, sestavljeno iz izdelka in embalaže, ter je namenjena končnemu uporabniku na prodajnem mestu;
- »skupinsko embalažo«, ki je embalaža, zasnovana tako, da na prodajnem mestu predstavlja skupino določenega števila prodajnih enot, ne glede na to, ali se ta skupina prodaja končnemu uporabniku ali pa služi za lažje polnjenje polic na prodajnem mestu oziroma za oblikovanje skladiščne ali distribucijske enote, pri čemer jo je mogoče ločiti od izdelka, ne da bi to vplivalo na njegove značilnosti;
- »transportno embalažo«, ki je embalaža, zasnovana za lažje ravnanje z eno ali več prodajnimi enotami oziroma skupino prodajnih enot in njihov prevoz ter je namenjena preprečevanju poškodb izdelkov pri ravnanju in prevozu; ne vključuje pa zabojnikov za cestni, železniški, ladijski in letalski prevoz;
- »embalažo za elektronsko trgovanje«, ki je transportna embalaža, uporabljena za dostavo izdelkov v okviru spletne prodaje ali drugih oblik prodaje na daljavo končnemu uporabniku.
