Shrani za kasnejše branje.
E-računi postajajo temelj sodobnega poslovanja. Čeprav jih pogosto povezujemo z zmanjšanjem porabe papirja, je njihov dejanski vpliv bistveno širši, saj gre predvsem za optimizacijo procesov, večjo preglednost in konkurenčnost podjetij.
Igor Zorko
Evropska unija že dlje časa sistematično uvaja standardizacijo elektronskega poslovanja, Slovenija pa sledi tem usmeritvam z novim zakonom, ki od 1. januarja 2028 uvaja obvezno uporabo e-računov v poslovanju med podjetji (B2B).
Ta sprememba pomeni prehod na strukturirane e-račune (npr. standard EN 16931), ki omogočajo avtomatsko obdelavo in izmenjavo prek varnih omrežij. Ne gre zgolj za tehnološko novost, temveč za standardizacijo poslovanja na ravni enotnega evropskega trga, saj enkrat vzpostavljen sistem omogoča poslovanje po celotni EU.
- Podjetja, ki bodo pravočasno digitalizirala svoje procese, bodo lažje poslovala čezmejno in se hitreje prilagajala zahtevam partnerjev.
Prednosti za podjetja so konkretne. Stroški obdelave računov se bistveno znižajo, saj odpadejo tiskanje, pošiljanje, ročni vnosi in arhiviranje. Hkrati se zmanjša število napak ter skrajšajo časi obdelave, kar izboljšuje denarni tok in odzivnost podjetja. E-računi omogočajo tudi enostavnejše davčno poročanje ter povezovanje poslovnih partnerjev od naročila do plačila, kar je ključni korak k digitalizaciji celotne verige vrednosti.
Za gospodarstvo kot celoto to pomeni večjo učinkovitost, boljšo plačilno disciplino in večjo transparentnost. Standardizirani podatki omogočajo napredno analitiko in uporabo umetne inteligence, kar postaja pomembna konkurenčna prednost. Podjetja, ki bodo pravočasno digitalizirala svoje procese, bodo lažje poslovala čezmejno in se hitreje prilagajala zahtevam partnerjev.
Kako začeti? V Sloveniji večina ponudnikov poslovnih aplikacij že podpira eSlog eRačun. Prvi korak je izbira ponudnika za izmenjavo e-računov, ki bo skladen z zahtevami nove zakonodaje, saj je do 1. junija 2027 predviden tudi uradni register ponudnikov. Vsako podjetje bo moralo imeti vsaj enega ponudnika za prejem e-računov ter zagotoviti podporo tako za izdajo kot prejem. Pomembno je, da podjetje digitalizira celoten proces, ne le izdaje, temveč tudi obdelave in knjiženja. Pri tem je v pomoč tudi portal ePOS, kjer so na voljo smernice in pregled ponudnikov.
Največje napake so predvsem odlašanje in delna digitalizacija. Podjetja, ki čakajo na zadnji trenutek, tvegajo višje stroške in slabšo pripravljenost. Prav tako zgolj uvedba tehnične rešitve brez prilagoditve procesov ne prinese pravih učinkov, saj brez celostnega pristopa ni optimizacije.
E-računi tako niso le zakonska obveznost prihodnosti, temveč priložnost za učinkovitejše, povezano in konkurenčno poslovanje.
N:Izračun odpravnine ob redni upokojitvi delavca in pri invalidsko upokojenem delavcu
A:Štefan Belingar
K:Nasveti
B:finančni nasvet
B:odpravnina
B:izračun odpravnine
B:invalidska upokojitev
B:redna upokojitev
B:GG maj 2026
V slovenskem podjetju je bil prvi delavec redno upokojen, drugi pa invalidsko upokojen kot invalid III. kategorije. V podjetju sta bila oba zaposlena za nedoločen čas, pri čemer je bila njuna zaposlitev prekinjena in kasneje ponovno vzpostavljena.
Mag. Štefan Belingar, samostojni svetovalec pri Analitiki GZS
Izziv za poslovodstvo:
Slovensko podjetje sprašuje, ali se pri izračunu odpravnine upošteva le zadnja zaposlitev delavca ali celotna delovna doba pri istem delodajalcu kljub vmesni prekinitvi delovnega razmerja.
Za izračun odpravnine ob redni upokojitvi se uporablja določba 132. člena (odpravnina ob upokojitvi) Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), 1. odstavek: »Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.«
Ta torej določa, da ima delavec ob upokojitvi pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi ali v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Pomembna je določba glede trajanja zaposlitve pri istem delodajalcu.
Če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen manj kot pet let, mu pripada odpravnina v višini ene povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih.
V konkretnem primeru:
- Datum začetka zaposlitve: 10. 5. 2018
- Datum prenehanja zaposlitve: 23. 9. 2025
- Delavec je bil zaposlen pri zadnjem delodajalcu: 7 let, 4 mesece in 13 dni.
- Pri tem se kot kriterij uporablja meja 5 let: delavec je bil zaposlen 5 let ali več → 2 povprečni plači RS
Za odpravnino ob upokojitvi se štejejo polna leta zaposlitve pri istem delodajalcu (v konkretnem primeru jih je 7).
ZDR-1 upošteva pri izračunu odpravnine ob upokojitvi število let v delovnem razmerju pri istem delodajalcu.
Ker je bil delavec zaposlen v podjetju več kot 5 let, mu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Pri izračunu odpravnine za invalidsko upokojenega delavca je treba upoštevati določbo 108. člena ZDR-1 (Odpravnina).
1. odstavek 108. člena ZDR-1: »Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan delavcu izplačati odpravnino.«
Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel ali bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
4. odstavek 108. člena ZDR-1: »Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače.«
Če je delavec invalid III. kategorije in mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnih razlogov, mu pripada odpravnina enako kot pri redni odpovedi.
Podatki o zaposlitvi delavca:
Po podatkih podjetja je bil delavec zaposlen v dveh obdobjih:
- prvo obdobje: 1995 – 2013 (17 let, 6 mesecev, 0 dni),
- drugo obdobje: 2021 – 2025 (4 leta, 4 mesece, 23 dni).
Skupaj: 21 let, 10 mesecev in 23 dni delovne dobe pri istem delodajalcu.
Za izračun odpravnine se upošteva celotna delovna doba pri istem delodajalcu, in sicer:
- zaposlitev od leta 1995 do leta 2011,
- zaposlitev od leta 2021 do leta 2025.
Skupna delovna doba se za potrebe izračuna odpravnine ustrezno zaokroži glede na zakonsko določeno formulo.
Če skupna delovna doba pri delodajalcu znaša nad 10 in do 20 let dela, odpravnina znaša ¼ povprečne mesečne plače za vsako leto dela. Če skupna delovna doba pri delodajalcu znaša nad 20 let dela, odpravnina znaša 1/3 povprečne mesečne plače za vsako leto dela.
Ker ima delavec več kot 20 let skupne delovne dobe pri istem delodajalcu (21 let in skoraj 11 mesecev), mu pripada odpravnina v višini 1/3 povprečne mesečne plače × 21 let dela.
Odpravnina pri redni ali izredni odpovedi iz poslovnega razloga se obračuna na podlagi celotne delovne dobe pri istem delodajalcu, tudi če je bil delovni odnos vmes prekinjen.