Shrani za kasnejše branje.
Ste vedeli, da najbolj elitne specialne vojaške in policijske enote na svetu nosijo uniforme podjetja iz Komende? V podkastu GZS smo se z direktorjem podjetja UNI&FORMA Jožetom Kastelicem pogovarjali o poti do uspeha na svetovnem trgu, nenehnem prilagajanju spremembam in zgodbi podjetja, ki je letos prejelo tudi priznanje Izvoznik leta 2026.
Urška Sobočan Ivanovič, Korporativno komuniciranje, GZS; foto: Tadej Kreft
Prva asociacija na besedno zvezo »tekstilna industrija« so pri nas že dolgo predvsem zgodbe o propadu nekdaj velikih zaposlovalcev, kot so Mura, Labod ali Peko. Manj se govori o drugi plati medalje: da so nekatera slovenska podjetja našla svojo nišo v visoko specializiranih in tehnološko naprednih panogah. Eno takih je podjetje Uni&Forma, ki pod blagovno znamko UF Pro razvija visoko zmogljiva taktična oblačila in je na svojem področju med tehnološkimi voditelji.
Kako je nahrbtnik, poln taktičnih hlač, odprl vrata na svetovni trg?
Začetki podjetja leta 1997 spadajo med klasične zgodbe garažnih podjetij, kjer je v začetku majhna ekipa delala vse: od pridobivanja naročil, krojenja, šivanja do nabave materialov za enostavna delovna oblačila.
Ključna prelomnica je bila razvoj lastne blagovne znamke UF Pro ter usmeritev v raziskave in razvoj. Nastanek prvih taktičnih hlač Kastelic opiše s slikovito anekdoto: »Vodja razvoja je sodelavcem rekel: 'Hlače dol do spodnjih hlač!' Na noge jim je nalepil nalepke in med različnimi gibi spremljal obnašanje telesa. Tako je popisal ergonomijo in pridobljeno znanje prenesel v razvoj naših prvih hlač.«
Na tuje trge so s hlačami prodrli pred dobrim desetletjem, ko je bil zanje prelomen sejem v Nemčiji. Takratni vodja razvoja ter solastnik in direktor podjetja se je tja odpravil le z nahrbtnikom, polnim hlač. »Ni imel razstavnega prostora, pisarne, ničesar. Imel je nahrbtnik in dober produkt, v katerega je verjel.« Na sejmu je spoznal lastnika nemškega distributerja taktične opreme, ki je bil nad izdelkom navdušen. Nekaj tednov pozneje je oddal prvo naročilo v vrednosti več kot sto tisoč evrov. Podjetje je še danes eden njihovih najpomembnejših partnerjev.
Leta 2019 je v lastništvo vstopila nemška skupina Mehler Vario System, kar je podjetju prineslo večjo pogajalsko moč, stabilnost in dostop do velikih državnih naročil v regiji DACH.
Bojišče v Ukrajini je spremenilo panogo
Kastelic poudarja, da uspeh temelji na dveh stebrih: vrhunskem izdelku ter izjemni prodajni izkušnji kupca. Tu so zelo pomembni stiki s terenom. Primer je bojišče v Ukrajini, ki je prineslo preobrat v razmišljanju. Če se je pred to vojno celotna panoga ukvarjala z vgrajevanjem pametnih senzorjev in elektronike v oblačila, je danes obratno. »Zdaj tisti, ki so na bojišču, ne želijo imeti na sebi ničesar, kar bi povečalo nevarnost, da jih bo zaznal dron.« Zato zdaj razvijajo oblačilne sisteme, ki zmanjšujejo toplotni odtis ter ščitijo pred termalnimi kamerami in droni.
Kako privabiti in zadržati najboljše kadre?
Neugodno razmerje med stroškom delodajalca in neto plačo po Kasteličevih besedah otežuje zaposlovanje tujih strokovnjakov. »Čedalje težje je Avstrijcu ali Nemcu razložiti, da ima višji bruto prejemek kot doma, neto plačo pa nižjo.« Razliko skušajo nadomestiti z ukrepi za dobro počutje zaposlenih, med drugim s pilatesom, masažami in fitnesom. Kastelic zato poudarja, da bi razvojna kapica pomembno pripomogla k privabljanju najbolj inovativnih kadrov, ki delujejo kot motorji razvoja.
N:Rast naj bo posledica dobrega dela
A:Tina Januš
K:Dejavnost
K:Regija
B:Iztok Bizjak
B:Gonzaga
B:notranja oprema
B:slovenski les
B:GG oktober 2026
Kako štirje zelo različni ljudje, od katerih se trije pred začetkom skupne poslovne poti sploh niso poznali, skoraj tri desetletja uspešno vodijo skupno podjetje?
Tina Januš, Regionalna zbornica Postojna, GZS
Zgodba skupine Gonzaga in njenega direktorja Iztoka Bizjaka je tudi zgodba o zaupanju, vztrajnosti in nekoliko drugačnem pogledu na podjetništvo. Gonzaga danes s celostnimi rešitvami notranje opreme deluje na področju izobraževalnih ustanov, hotelov, študentskih domov, domov za starejše in pisarn, med njihovimi projekti pa je bila celo oprema zapora v Dobrunjah. Zahteven projekt v vrednosti okoli 2,6 milijona evrov je bil doslej njihov največji posamični posel. Večji del prihodkov ustvarijo na domačem trgu, del pa v tujini, predvsem v Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem in drugih evropskih trgih.
Foto: osebni arhiv
Toda ena najbolj zanimivih zgodb pogovora sega na sam začetek podjetja. Bizjak je k sodelovanju povabil tri ljudi, ki jih je poznal iz različnih okolij, med seboj pa se niso poznali. Kljub različnim temperamentom so skupaj še danes. Njihov recept? Zaupanje in dogovor, da po sprejeti odločitvi vsi stopijo v isto smer.
»Ko se enkrat zmenimo, peljemo vsi v isto smer«
Prav sposobnost sodelovanja je postala ena od osnov razvoja podjetja. Gonzaga danes lastno proizvodnjo dopolnjuje z mrežo partnerjev in pri projektih povezuje različne izvajalce – od arhitektov in mizarjev do ponudnikov druge opreme. Bizjak poudarja, da njihova konkurenčna prednost ni nujno najnižja cena. Pomembnejši so odprtost pri iskanju rešitev, prilagodljivost in predvsem dober servis. Namesto prodaje posameznih kosov pohištva želijo razumeti potrebe naročnika in zanj oblikovati celovito rešitev.
V času umetne inteligence in avtomatizacije Bizjak zanimivo prihodnost napoveduje tudi obrtnim poklicem. Prepričan je, da bodo prav poklici, ki zahtevajo ročne spretnosti, med bolj trdoživimi. Pri zaposlovanju pa znanju ob bok postavlja karakter. »Pravi ljudje« so zanj predvsem pošteni, načelni in delovni ljudje, ki držijo besedo.
Pogovor je odprl tudi vprašanje slovenskega lesa. Čeprav je Slovenija ena najbolj gozdnatih evropskih držav, domača lesnopredelovalna veriga še zdaleč ne izkorišča vsega potenciala. Bizjak ne ponuja univerzalnega recepta za panogo, poudarja pa pomen povezovanja podjetij in predvsem poslovnega okolja, ki gospodarstvu omogoča, da dela.
»Rast se zgodi kot posledica dobrega dela«
Morda najbolj zgovoren je njegov odgovor na vprašanje, kje želi videti Gonzago čez deset let. Ne govori o podvojitvi prihodkov ali osvajanju sveta. Želi si vzdržnega podjetja, zadovoljnih strank, sodobne tehnologije, trgov in zaposlenih, ki bodo od podjetja lahko dobro živeli tudi v prihodnjih generacijah.
Uspeh zanj ni nenehno lovljenje višjih številk, ampak podjetje, ki ustvarja dovolj za razvoj in investicije ter omogoča, kot pravi sam, da lahko »mirno spimo«.
Projekt Gospodarski forumi regionalnih zbornic se izvaja v okviru Strategije lokalnega razvoja LAS med Snežnikom in Nanosom, naložbo pa sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
