Shrani za kasnejše branje.
Energetske družbe so po rekordnih vrednostih v letu 2023 v 2024 v povprečju zabeležile slabše poslovne rezulate, pri čemer so ohranile podobno raven dodane vrednosti. Energetska odvisnost Slovenije se je nekoliko zmanjšala, saj je domača proizvodnja energije pokrila 56 % potreb, največji delež pa je prispevala jedrska energija. Proizvodnja električne energije se je povečala za 5 %, pri čemer sta največ prispevali jedrska in hidroenergija, medtem ko je končna poraba električne energije že tretje leto zapored upadla. Cene elektrike in zemeljskega plina so se za poslovne uporabnike znižale, a ostajajo višje kot pred energetsko krizo, kar vpliva na stroške in konkurenčnost podjetij.
Darja Močnik, GZS, Analitika
Finančno poslovanje energetskega sektorja – nižje cene energentov prispevale k padcu prodaje
Energetske družbe1 so se v letu 2024 soočale z nižjimi cenami naftnih derivatov in veleprodajnimi cenami električne energije in zemeljskega plina in s precej bolj predvidljivimi okoliščinami pri poslovanju na energetskih trgih kot v predhodnih letih, kar je vplivalo na drugo zaporedno leto visokega padec prodaje, ki se je v 2024 skrčil za šestino. V štirih največjih energetskih družbah po prodaji so se prihodki od prodaje znižali od 8 do 30 %.
V energetiki je v letu 2024 svoje finančne izkaze predložilo okoli 900 družb, 15 več kot v letu 2023. Te so v lanskem letu ustvarile 19,1 mrd EUR celotnih prihodkov od prodaje, kar je bilo za 3,8 mrd EUR oz. za 16,6 % manj kot v letu 2023. Pretežen del teh (18,5 mrd EUR) so predstavljali čisti prihodki od prodaje, ki so se zmanjšali za 3,6 mrd EUR oz. za 16,4 % v enem letu. Znižanje prihodkov so beležile pretežno vse skupine energetskega sektorja, najbolj pa oskrba z električno energijo, plinom in paro, kjer so upadli za 3 mrd EUR oz. za 23 %. Precej so se zmanjšali tudi v trgovini na drobno s specializiranimi motornimi gorivi, kjer so upadli za 780 mio EUR oz. za 11 %.
Pri največjih petih družbah po višini prihodkov od prodaje (dva trgovca z gorivom, en s plinom in dva trgovca z električno energijo) so se skupni čisti prihodki od prodaje te skupine zmanjšali za 21 % oz. za 3,1 mrd EUR. Slednjim so se stroški blaga, materiala in storitev znižali še nekoliko bolj, za 22 %, kar je vplivalo na rast dodane vrednosti v višini 3 %. Kljub rasti stroškov dela za eno šestino so zabeležile podobno raven EBITDA kot v predhodnem letu, medtem ko je neto dobiček upadel za 22 %, predvsem zaradi slabitve naložbe v odvisno družbo v eni od holdinških družb.
Po doseženi zgodovinski ravni dodane vrednosti v 2023 se je le-ta v 2024 ohranila na enaki ravni
Energetske družbe so ustvarile 2,2 mrd EUR dodane vrednosti, kar je podobno kot leto prej. Nižja nabavna vrednost prodanega blaga in materiala (za 3,8 mrd EUR oz. za 19 %) je bila odraz nižjih cen energentov in je prispevala k temu, da se dodana vrednost ni zmanjšala. Znižali so se tudi stroški porabljenega materiala (za 39 mio EUR oz. za 5,4 %, kjer so se znižali predvsem stroški energije, ki so upadli za petino oz. za 39 mio EUR). Obenem so se povečali stroški storitev za 45 mio EUR oz. za slabih 5 %, na kar so najbolj vplivali višji drugi stroški storitev (za 3,9 % oz. 27 mio EUR) in najemnine (za 7,8 % oz. za 13 mio EUR). Stroški transportnih storitev so se povečali za 8,3 %, vendar so bili v strukturi stroškov nepomembni.
Dodana vrednost se je najbolj znižala v oskrbi z električno energijo, in sicer za 28 mio EUR ter v kopenskem in cevovodnem transportu, kjer je upadla za 3 mio EUR. Pri trgovcih z nafto in plinom se je na drugi strani dodana vrednost za skoraj toliko povečala (za 29 mio EUR).
Dodana vrednost na zaposlenega v energetiki se je znižala na 179 tisoč EUR oz. za 3,3 %, saj se je število zaposlenih po delovnih urah povečalo za 3,4 % oz. za 411 oseb, medtem ko je bila dodana vrednost nespremenjena.
V energetiki je bilo v 2024 ustvarjene 1,5 mrd EUR EBITDA, kar pomeni za 3,8 % oz. za 59,3 mio EUR manj kot leta 2023, na kar so vplivali predvsem višji stroški dela (+8,9 % oz. za 58,4 mio EUR) ob nespremenjeni dodani vrednosti, ti pa so porasli tako zaradi 5,6-odstotne rasti povprečne plače kot 3,4-odstotne rasti zaposlenih. Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) je znašal 892 mio, kar je za 9,3 % oz. za 92 mio EUR manj kot leto prej. Na njegovo dinamiko so poleg znižanja EBITDA vplivali tudi povišani odpisi vrednosti (+5,5 % oz. +33 mio EUR), predvsem iz naslova višjih prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri opredmetenih osnovnih sredstvih.
Po rekordnem neto dobičku v letu 2023 se je ta v 2024 zmanjšal na 622 mio EUR (-28 % oz. za 240 mio EUR). Na znižanje so vplivali predvsem višji finančni odhodki, ki so porasli za 238 mio EUR in so odražali predvsem povečanje odhodkov iz oslabitev in odpisov finančnih naložb. Po dejavnostih je najbolj upadel neto dobiček v oskrbi z električno energijo, in sicer za 291 mio EUR. Na drugi strani je najbolj, za 50 mio EUR, zrasel neto dobiček pri trgovcih z naftnimi derivati in plinom. Z neto čisto izgubo je zaključila le dejavnost pridobivanja lignita, kjer je znašala 4 mio EUR.
Energetska bilanca
Energetska odvisnost tudi v 2024 ponovno nekoliko manjša
Skupna domača proizvodnja energije je v Sloveniji v letu 2024 znašala 141 PJ, kar je bilo skoraj toliko kot leto prej (-69 TJ). Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2024 zadovoljila 56 % lastnih potreb po energiji2, kar je bilo več kot v letu 2023 (53 %) in nekoliko več kot v predhodnih letih. Slaba polovica porabljene količine energije je tako bila zagotovljena iz uvoza. Oskrba z naftnimi proizvodi je bila v celoti zagotovljena iz uvoza. Največji delež domače proizvodnje energije je v letu 2024 predstavljala jedrska energija (45 %), sledila so trda goriva (17 %), obnovljivi viri in odpadki (17,2 %), hidroenergija (13,4 %) ter geotermalna in sončna energija (7,1%; 5 % v 2024). V primerjavi z letom 2023 se je domača proizvodnja energije najbolj povečala pri geotermalni in sončni energiji (za 2,9 PJ), nuklearni energiji (za 2,5 PJ) ter hidroenergiji (za 1,5 PJ). Zmanjšala se je pri trdih gorivih (za -5,2 PJ) ter obnovljivih virih in odpadkih (-1,1 PJ).
Za oskrbo Slovenije z energijo3 v letu 2024 je bilo po začasnih podatkih porabljene 268 PJ energije, kar je bilo za 4,2 % oz. za 10,8 PJ več kot leta 2023. Povečanje oskrbe energije odraža večjo porabo naftnih proizvodov (za 14 % oz. za 4,5 PJ), ki je okrevala po drugi najnižji ravni v letu 2023 v zadnjih 10 letih. Povečala se je oskrba z geotermalno in sončno energijo, in sicer za 40 % oz. za 2,9 PJ, nuklearno energijo (za 4 % oz. za 2,5 PJ) in zemeljskim plinom (za 8 % oz. za 2,3 PJ). Največji delež v strukturi oskrbe z energijo so po energetski vrednosti v letu 2024 predstavljali naftni proizvodi (35 % v letu 2024), ki se sicer uporabljajo pretežno v gospodarskem in potniškem transportu (le majhen del v energetiki), sledi jedrska energija (24 %), energija iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo, geotermalno in sončno energijo) z 21-odstotnim deležem ter trda goriva – pretežno premog (12 %) in zemeljski plin (11 %), ki se uporabljajo tako v energetiki, pri gospodinjstvih ter poslovnih odjemalcih.
Proizvodnja električne energije
Najvišja rast proizvodnje električne energije v jedrski elektrarni in hidroelektrarnah
Proizvodnja električne energije je v Sloveniji tesno povezana z vremenskimi pogoji, razpoložljivo količino lignita, cenami CO₂ kuponov, dinamiko investicij v obnovljive vire (predvsem sončne elektrarne) ter fazami remontov jedrske elektrarne. Proizvodnja električne energije na pragu je v letu 20244 po začasnih podatkih znašala 15.857 GWh, kar je bilo za 5 % oz. za 727 GWh več kot v letu 2023. Najbolj se je povečala proizvodnja električne energije v jedrski elektrarni (za 4 % oz. za 219 GWh) in v hidroelektrarnah (za okoli 4 % oz. za 216 GWh). V slednjih predvsem zaradi boljše hidrologije. Proizvodnja električne energije je porasla tudi v termoelektrarnah (za slabih 5 % oz. za 167 GWh). Proizvodnja v jedrski elektrarni bi porasla še bolj, če bi NEK aprila 2024 proizvajal električno energijo, vendar je takrat potekal večji remont. Višja je bila tudi količina proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn, in sicer za 13 % oz. za 126 GWh.
Največji delež k proizvedeni količini električne energije je v letu 2024 prispevala jedrska elektrarna (35 % oz. 5.551 GWh), sledile so hidroelektrarne (34,5 % oz. 5.475 GWh), termoelektrarne (23,4 % oz. 3.714 GWh), sončne elektrarne (7 % oz. 1.110 GWh) in vetrne elektrarne (0,04 % oz. 7 GWh).
V prvem četrtletju 2025 je bila proizvodnja električne energije na pragu po začasnih podatkih za 5 % oz. za 187 GWh nižja kot v prvem četrtletju 2024. Nižja je bila proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah (za 286 GWh oz. za 22 %), kar je posledica manj ugodnih hidroloških razmer, medtem ko je bil padec proizvedene električne energije v jedrski elektrarni manjši (za 8 GWh oz. za slab odstotek). Proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn je bila višja za 31 GWh oz. za petino, v termoelektrarnah je porasla za 76 GWh oz. za 7 %. Končna poraba električne energije je bila višja za 5 % oz. za 157 GWh. Zaradi manjše proizvodnje se je izvoz električne energije znižal za 8 %, medtem ko je uvoz porasel za 1 %.
V slovensko podporno shemo je bilo konec leta 2024 uvrščenih skupaj 3.366 elektrarn s skupno nazivno močjo 361,7 MW, kar predstavlja približno 9 % vseh instaliranih zmogljivosti v Republiki Sloveniji. Glede na tip proizvodnje je bilo konec leta 2024 v podporni shemi največ sončnih elektrarn, sledijo SPTE naprave na fosilna goriva. Zaradi neto izstopov je bilo konec leta 2024 število proizvodnih enot v podporni shemi za 194 enot manjše glede na stanje konec leta 2023. Skupna izplačila za podpore so bila v letu 2024 za 23 % nižja. V letu 2024 je bilo izplačanih za 83 % manj podpor za SPTE enote na fosilna goriva. Za vse ostale vire je bilo izplačanih več podpor kot leta 2023.
Uvoz električne energije drugo leto zapored nižji kot izvoz
V letu 2024 je bil izvoz električne energije višji kot uvoz, tako kot v preteklih letih (izjema je bilo leto 2022). Izvoz električne energije (12.375 GWh) je bil v letu 2024 višji za 16,5 % oz. za 1.755 GWh v primerjavi s predhodnim letom. Republiki Hrvaški je bila oddana polovica proizvodnje električne energije iz NEK-a, skladno z meddržavno pogodbo. Izvoz električne energije se je na italijanski in avstrijski meji v letu 2024 glede na leto 2023 zmanjšal, na hrvaški in madžarski meji pa povečal.
Uvoz električne energije je v 2024 znašal 9.969 GWh, kar je bilo za 9,4 % oz. za 855 GWh več kot leta 2023. Uvoz se je leta 2024 glede na preteklo leto zmanjšal na hrvaški in madžarski meji, medtem ko se je na italijanski in avstrijski meji v primerjavi s predhodnim letom povečal.
V prvem četrtletju 2025 je bil (po začasnih podatkih) uvoz električne energije (2.510 GWh) za 1 % oz. za 24 GWh višji v primerjavi z enakim obdobjem 2024, izvoz električne energije (2.711 GWh) pa nižji za 8 % oz. za 232 GWh. Tako je bila v prvem četrtletju 2025 količina izvoza električne energije za 8 % višja od uvoza električne energije.
Končna poraba električne energije tudi v 2024 nižja
Končna poraba električne energije v Sloveniji je po začasnih podatkih v letu 2024 znašala 12.217 GWh in je bila nižja za 1,9 % oz. za 239 GWh v primerjavi z letom 2023, kar je že tretje zaporedno leto z nižjo končno porabo. V prvem četrtletju 2025 se je končna poraba povečala za 4,9 % oz. za 157 GWh v primerjavi z enakim obdobjem 2024. V zadnjih letih je zaznati upad porabe električne energije, kar je posledica več dejavnikov: povečanja samooskrbnih enot (predvsem sončnih elektrarn), dviga energetske učinkovitosti v industriji in manjšega obsega energetsko intenzivne industrije.
Poraba električne energije nižja predvsem pri gospodinjstvih
Gospodinjstva so v letu 2024 porabila 3.318 GWh električne energije, kar je bilo za 2 % oz. za 67 GWH manj kot leto prej. V 1. četrtletju 2025 se je poraba električne energije povečala za 1,9 % oz. za 18 GWh v primerjavi z enakim obdobjem 2024, k čemur so prispevale nižje povprečne temperature in rast iz naslova večjega števila instaliranih toplotnih črpalk, ki so znižale potrebo po fosilnih gorivih (kurilno olje, drva, zemeljski plin).
Energetska revščina gospodinjstev je bila v 2024 7,3-odstotna, v primerjavi z letom prej se je ta delež zvišal za 0,1 odstotne točke. Energetsko revnih je bilo približno 63.000 gospodinjstev, v teh pa je živelo približno 110.000 oseb oz. 1.000 več kot v 2023. Med energetsko revnimi gospodinjstvi je bilo približno 51.000 gospodinjstev brez vzdrževanih otrok in 11.000 gospodinjstev z vzdrževanimi otroki.
Poslovni subjekti so v letu 2024 porabili 7.149 GWh električne energije, kar je bilo približno toliko kot leto prej. V dejavnosti z največjo porabo električne energije – predelovalnimi dejavnostmi (3.620 GWh v letu 2024), se je poraba v letu 2024 zmanjšala že tretje zaporedno leto, v 2024 za 0,5 % (18 GWh). V prvem četrtletju 2025 je bila medletno nižja še za 1,3 %, kar odraža še vedno šibko gibanje industrijske proizvodnje. V trgovini (679 GWh v letu 2024) se je poraba električne energije v 2024 znižala za 1,7 % (11 GWh), v prvem četrtletju se je padec porabe še poglobil (-6,5 %). Večje zmanjšanje porabe električne energije je v 2024 beležilo še gradbeništvo (-7,4 %), kjer je bila poraba v prvem četrtletju letos medletno nižja za petino. V prometu in skladiščenju se je poraba v 2024 skrčila za 3 %, v 1. četrtletju 2025 je bila medletno nižja za 1 %. V oskrbi z vodo, ravnanju z odpadki (232 GWh porabe) je bila raven porabe električne energije podobna kot v 2023, v 1. četrtletju 2025 pa je bila medletno nižja za 1,8 %. Večje povečanje porabe električne energije so v 2024 beležili v poslovanju z nepremičninami (510 GWh), kjer je porasla za 3,2 % (za 15,6 GWH), v prvem četrtletju 2025 pa je bila višja 4,8 %. V zdravstvu in socialnem varstvu se je poraba električne energije v 2024 povečala za 7 % oz. za 14,9 GWh. V prvem četrtletju je bila medletno višja za 1,5 %. Poraba električne energije je bila v 2024 višja še v gostinstvu (za 1,6 % oz. za 6,1 GWh) in IKT dejavnostih (za 2,5 % oz. za 4,6 GWh) ter ostalih šestih področjih dejavnosti. V prvem četrtletju 2025 je bilo pri poslovnih subjektih porabljene za slab odstotek manj električne energije v primerjavi z enakim obdobjem 2024.
Oskrba z energenti
Višja oskrba premoga za višjo proizvodnjo v termoelektrarni
V 2024 je bil zabeležena rast oskrbe z rjavim premogom in lignitom (+17 %), kar je ugodno vplivalo na večjo proizvodnjo električne energije v TEŠ-u, z dizelskim gorivom (+8 %) in zemeljskim plinom (+8 %). Zmanjšala se je oskrba z motornim neosvinčenim bencinom (-2 %) kot posledica večanja deleža hibridov in elektirčnih vozil v strukturi voznega parka.
V prvem četrtletju 2025 se je količina oskrbe z energenti povečala pri rjavem premogu in lignitu (+2 %) ter črnem premogu in antracitu (+16 %). Povečala se je tudi oskrba z zemeljskim plinom, in sicer za 6 %, ob povpraševanju energetike in predelovalne dejavnosti. Oskrba z neosvinčenim bencicom je upadla za okoli 6 % in z dizelskim gorivom za 12 %, kar je bilo predvsem posledica premika porabe potrošnje teh goriv v sosednje države.
Trg dela v energetiki
Povprečna bruto plača skoraj 3.500 EUR
V oskrbi z električno energijo, plinom in paro (SKD dejavnost D) je bila v 2024 izplačana povprečna bruto plača v višini 3.471 EUR, kar je bilo nominalno za 6 % (realno za 3,9 %) več kot v letu 2023. Povprečna bruto plača v tej dejavnosti je bila za 45 % višja od povprečne bruto plače v Sloveniji. Najvišja je bila v dejavnosti oskrbe z električno energijo (3.531 EUR; +6,1 %) in v oskrbi s plinastimi gorivi (3.509 EUR; +5,2 %), nižja pa v oskrbi s paro in vročo vodo (3.022 EUR; +4,8 %). V prvem četrtletju 2025 je povprečna plača v oskrbi z električno energijo, plinom in paro znašala 3.490 EUR in je bila medletno višja za 7,2 %.
V oskrbi z električno energijo plinom in paro krepitev števila delovno aktivnih
Novembra 2024 je bilo v oskrbi z električno energijo, plinom in paro v 2024 najvišje število delovno aktivnih oseb (8.535 oseb), decembra pa se je povečal odliv zaposlenih zaradi upokojitev kot tudi zaradi izteka pogodb za določen čas. V letu 2024 je bilo v povprečju 8.423 delovno aktivnih oseb, kar je bilo za 2,1 % oz. za 177 oseb več kot leta 2023. V letošnjem letu je število delovno aktivnih še naraščalo, v marcu je doseglo 8.379 oseb. V prvem četrtletju 2025 je bilo tako 8.491 delovno aktivnih oseb, kar je za 1,4 % oz. za 118 oseb več kot v lanskem prvem četrtletju.
Cene v energetiki
Kljub nižjim cenam energentov in elektrike v 2024 so le-te še vedno precej višje kot pred energetsko krizo
Cene energetskih svetovnih surovin (Svetovna banka) so se v letu 2024 znižale za 5,2 % v primerjavi z letom 2023. Povprečna cena nafte brent (72 EUR na sodček) je bila najnižja v zadnjih treh letih. V 2024 so se razmere na trgu električne energije postopno normalizirale. Vlada Republike Slovenije je od 1. januarja do 31. oktobra 2024 za 90 % porabe omejila ceno električne energije za gospodinjske odjemalce. V zimski sezoni je od 1. novembra 2024 do konca februarja 2025 veljala popolna regulacija cen za dobavo električne energije. Gospodinjski odjemalci so bili oproščeni prispevka za OVE in SPTE do konca februarja 2025.
Cena električne energije za podjetja v 2024 nekoliko nižja
Cena dobave električne energije (energenta), ki je v letu 2024 za negospodinjske porabnike znašala v povprečju 133,7 EUR/MWh (brez DDV), se je v obdobju enega leta znižala za 26 %, v primerjavi z letom 2021 pa je bila še enkrat višja.
Regulirana cena omrežnine je v letu 2024 za negospodinjske odjemalce v povprečju znašala 23,8 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta povišala za 7,2 %. Dajatve za namene energetike (OVE, SPTE in URE, prispevek Borzen) so v povprečju znašale 11,1 EUR/MWh (+2 %), trošarina pa 1,3 EUR/MWh (enaka kot leto prej).
Maloprodajna cena električne energije brez DDV je za povprečnega poslovnega5 odjemalca v letu 2024 znašala 169,8 EUR/MWh in je bila za 21,3 % nižja kot v letu 2023, ko je bila najvišja (215,7 EUR). V primerjavi z letom 2021 je bila še vedno višja za 80 %. Najbolj so se cene znižale v 4. najvišji kategoriji porabe (2 do 20 GWh), in sicer za petino, a so prav pri teh uporabnikih glede na leto 2021 cene najvišje (+90 %). V primerjavi z letom 2021 so cene električne energije brez DDV ostale najvišje pri največjih uporabnikih, v 6. kategoriji IF (70 do <=150 GWh), kjer so le-te višje še za 96 %, medtem ko so pri najmanjših uporabnikih, v 1. porabniški skupini IA (<20 MWh), višje za slabo polovico.
Primerjava v evropskem prostoru kaže, da se je Slovenija v letu 2024 po višini cene električne energije povprečne porabniške skupine (z vključenimi stroški in dajatvami, pred DDV) za negospodinjske odjemalce, ki je znašala 172 EUR/MWh, uvrstila na 12. mesto med 27. državami EU (po padajočem vrstnem redu). To predstavlja občuten pomik navzgor v primerjavi z letom 2020, ko je zasedla 21. mesto. Cena električne energije v Sloveniji je bila v letu 2024 za 2,7 % nižja kot v Avstriji, prav tako je bila nižja v primerjavi z ostalimi sosednjimi državami: za četrtino glede na Italijo, za 22 % glede na Hrvaško in za 14 % glede na Madžarsko. Bila je tudi nižja v primerjavi s ceno v Nemčiji, in sicer za 17,8 %. V primerjavi s povprečno ceno električne energije v EU-27 (178 EUR/MWh) je bila v Sloveniji v 2024 nižja za 3,1 %, medtem ko je bila v letu 2023 višja za 3,1 %. V Sloveniji je bila cena električne energije (z vključenimi stroški in dajatvami, pred DDV) v 2024 za negospodinjske odjemalce v porabniški skupini IA v primerjavi s povprečjem EU-27 za 19 % nižja, v porabniški skupini IB za 13,6 % nižja, v porabniški skupini IC za 5,9 % nižja in v skupini ID za 2,7 % nižja. V ostalih večjih porabniških skupinah pa je bila cena višja od povprečja EU-27. V porabniški skupini IE (20 do < 70 GWh) je bila cena električne energije brez DDV v Sloveniji za petino višja in v porabniški skupini ID za slabe 3 % kot v povprečju EU-27.
Delež tržne postavke energenta – električne energije – je v letu 2024 za negospodinjske odjemalce znašal 78,7 %, delež omrežnine 14 %, delež dajatev v energetiki 6,5 %, delež trošarine pa 0,8 % končne cene, brez vključenega davka na dodano vrednost.
Cena električne energije za gospodinjstva v 2024 porasla najbolj zaradi zvišanja DDV in omrežnine
Končna cena električne energije z vsemi vključenimi davki je v 2024 za gospodinjstva znašala 203 EUR/MWh, kar je bilo za 3 % več kot leta 2023 ter za 26 % več kot leta 2021. Cene na mednarodnem trgu se niso spustile na nivoje pred energetsko krizo, zato cene za gospodinjske odjemalce vztrajajo na podobnih ravneh kot leto prej.
Delež tržne postavke električne energije je v strukturi maloprodajne cene znašal 51,3 %, delež omrežnine 29,5 %, dajatev 0,4 %, trošarine 0,7 % in delež davka na dodano vrednost 18 % končne maloprodajne cene. Vlada Republike Slovenije je od 1. januarja do 31. oktobra 2024 za 90 % porabe omejila ceno električne energije za gospodinjske odjemalce. V zimski sezoni, od 1. novembra 2024 do konca februarja 2025, pa je veljala popolna regulacija cen za dobavo električne energije.
Povprečna cena energenta – električne energije za gospodinjstva – brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV, je v letu 2024 znašala 104,1 EUR/MWh, kar je bilo za 1,4 % več kot v predhodnem letu ter za 62 % več kot leta 2021. Omrežnina za elektroenergetsko omrežje, ki je regulirana za celotno področje države, je znašala 59,8 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta v povprečju povišala za 8 %. Trošarina je bila za povprečnega gospodinjskega odjemalca v letu 2024 obračunana v znižani višini 1,53 EUR/MWh (brez DDV), kar je zaradi podaljšanja veljavnosti ukrepa znižanja trošarine na ravni iz leta 2023. Zaradi oprostitve plačevanja OVE in SPTE v 2024 so skupne dajatve znašale 0,9 EUR/MWh (brez DDV), v letu 2023 pa 9,4 EUR/MWh.
Cene zemeljskega plina za poslovne odjemalce v Sloveniji v 2024 nižje v največji porabniški skupini
Povprečna cena zemeljskega plina brez DDV je za povprečnega poslovnega odjemalca v standardni porabniški skupini v letu 2024 znašala 53,1 EUR/MWh in je bila za 22 % nižja v primerjavi z letom 2023 in za 46 % višja v primerjavi z letom 2021. V prvih dveh razredih je bilo znižanje povprečne cene zemeljskega plina brez DDV podobno, blizu 24 %, v tretjem razredu je bilo znižanje za 22 % in v četrtem razredu, pri največji porabniški skupini, za 18 %. V letu 2024 je delež postavke cena zemeljskega plina v končni ceni brez DDV za povprečnega poslovnega odjemalca znašal 83,6 %, delež omrežnine 9,4 %, delež dajatev 2,8 % ter delež trošarine in CO₂ 4,1 % cene pred davkom na dodano vrednost.
Cena energenta – zemeljskega plina (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) je za povprečnega poslovnega odjemalca v 2024 znašala 44 EUR/MWh in se je v obdobju enega leta znižala za 26 %, glede na leto 2021 je bila višja za 68 %. V prvih treh razredih porabe se je cena energenta znižala za slabih 30 %, v najvišjem razredu pa za petino. Cena zemeljskega plina (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) je bila v prvem razredu I1(<1 000 GJ) najvišja in je v 2024 znašala 56,5 EUR/MWh, v največji porabniški skupini I4 je bila najnižja, pri 41,7 EUR/MWh. V letu 2024 je omrežnina dosegla vrednost 5 EUR/MWh in se je znižala za 5,7 %. Dajatve, ki so bile zaračunane povprečnemu poslovnemu odjemalcu v letu 2024 (prispevki OVE, SPTE, URE), so skupaj znašale 1,5 EUR/MWh, enako kot leta 2024. Zaračunana trošarina in okoljska dajatev CO₂ je v letu 2024 povprečnega poslovnega odjemalca obremenila v višini 2,2 EUR/MWh (brez DDV), kar je bilo za 69 % več.
Končna cena zemeljskega plina za povprečnega gospodinjskega odjemalca je z vsemi davki znašala 94,2 EUR/MWh, kar je bilo za 7,2 % manj kot v letu 2023 in za 59 % več kot leta 2021. Povprečna cena energenta – zemeljskega plina za gospodinjstva – brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV je v 2024 znašala v povprečju 58,2 EUR/MWh in je bila nižja za 19 % glede na predhodno leto, glede na leto 2021 pa je bila višja za 121 %. Ta je v daljšem časovnem obdobju najbolj vplivala na končno rast cene. V strukturi končne cene z DDV, za povprečnega gospodinjskega odjemalca, je zemeljski plin imel 61,8-odstotni delež, omrežnina 14-odstotni delež, dajatve 1,9-odstotni delež, trošarine in CO₂ 4,2-odstotni delež in davek na dodano vrednost 18-odstotni delež.
1 Zajema družbe v oskrbi z električno energijo (SKD 35 ter Plinovodi), premogovništvo (SKD 05.200), posredništvo in trgovina z gorivi (SKD 46.710, SKD 46.120, SKD 47.302, SKD 47.301), upravljanje energetskih trgov (Borzen, BSP)
2 To pomeni 44-odstotno uvozno odvisnost, po začasnih podatkih
3 Bruto domača poraba znotraj države
4 Po začasnih podatkih Statističnega urada RS
5 Negospodinjskega, kar lahko pomeni tudi sektor države kot npr. bolnišnice
