Shrani za kasnejše branje.
Slovensko energetiko je v letu 2025 zaznamovala manj ugodna proizvodna slika v energetiki, saj se je domača proizvodnja električne energije zmanjšala predvsem zaradi slabše hidrologije in občutno nižje proizvodnje termoelektrarn, medtem ko je jedrska proizvodnja ostala skoraj nespremenjena, sončne elektrarne pa so rast še pospešile, sicer še vedno iz nizke osnove. Znotraj proizvodnje elektrike iz fosilnih virov je del vloge prevzel zemeljski plin. Cene elektrike so se občutno umirile.
Darja Močnik, Analitika GZS
Če leto 2024 lahko označimo kot leto še razmeroma močne domače proizvodnje, zlasti v hidro in jedrskem delu, je leto 2025 prineslo bolj zahteven energetski miks: manj vode, bistveno manj premogovne proizvodnje in večjo potrebo po prilagodljivosti sistema. V letu 2025 je bilo v energetiki zaznati večjo volatilnost trga, večjo vlogo čezmejnih tokov, rast števila ur z negativnimi cenami ter vse večji pomen prožnosti sistema, shranjevanja energije in omrežne infrastrukture.
Oskrba z energenti
Oskrba z energenti: močan padec lignita, več plina, manj dizla
Pri oskrbi z energenti je bila v letu 2025 najbolj izrazita sprememba zelo velik padec oskrbe z lignitom. Ta se je znižala z 2,7 milijona ton na 1,6 milijona ton, kar pomeni kar 39-odstotni padec oziroma za nekaj več kot milijon ton manj kot leto prej. To je sovpadalo z močnim znižanjem proizvodnje elektrike iz premoga v termoelektrarnah. Hkrati se je oskrba z zemeljskim plinom povečala za 9,1 % na 957 milijonov Sm3, kar kaže, da je del prilagoditve energetskega sistema potekal prav prek večje uporabe plina.
Pri tekočih gorivih je bila slika mešana. Oskrba z dizelskim gorivom se je zmanjšala za 7,9 % na 1,4 milijona ton, kjer se je hkrati zmanjšal skupni promet s tem energentom. Nakupi prevoznikov so se tako povečali predvsem v tujini, saj se cestni transport ni znižal. Nasprotno je bila oskrba z motornim bencinom skoraj nespremenjena in je ob 0,4-odstotni rasti dosegla 444 tisoč ton, kar kaže na razmeroma stabilno porabo v segmentu osebne mobilnosti. Oskrba s kurilnim oljem se je povečala za 7,4 %, oskrba z utekočinjenim naftnim plinom pa zmanjšala za 10,0 %. Izstopa tudi močna 66,5-odstotna rast oskrbe s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje, kar kaže na bistveno večjo letalsko aktivnost kot v predhodnem letu. UNP je v letu 2025 nazadoval v vseh glavnih kategorijah: uvoz, izvoz in oskrba. To pomeni, da se je zmanjšal celoten obseg trga tega energenta, kar lahko kaže na nadaljnje postopno nadomeščanje z drugimi energenti.
Pomemben premik je bil tudi pri zemeljskem plinu, kjer se je oskrba povečala za 9,1 % oziroma za skoraj 79,8 milijona Sm3, na 957 milijonov Sm3. Rast oskrbe je bila predvsem posledica večjega uvoza, medtem ko sta se domača proizvodnja in izvoz zmanjšala. Takšno gibanje je skladno s podatki o močno povečani proizvodnji električne energije iz zemeljskega plina v termoelektrarnah, zato je bil plin v letu 2025 očitno eden ključnih nadomestnih energentov ob padcu proizvodnje električne energije iz premoga in v hidroelektrarnah.
|
Oskrba z energenti* |
2023 |
2024 |
2025 |
Sprememba v % 2025/2024 |
|---|---|---|---|---|
|
Črni premog in antracit (ton) |
4.047 |
5.831 |
6.116 |
4,9 |
|
Koks (ton) |
19.741 |
19.436 |
19.043 |
-2,0 |
|
Rjavi premog in lignit (ton) |
2.276.223 |
2.668.678 |
1.637.055 |
-38,7 |
|
Utekočinjeni naftni plin (UNP) (ton) |
69.386 |
65.108 |
58.616 |
-10,0 |
|
Motorni bencin, neosvinčeni (ton) |
451.628 |
442.590 |
444.315 |
0,4 |
|
Petrolejsko gorivo za reaktivne motorje (ton) |
18.962 |
20.190 |
33.608 |
66,5 |
|
Dizelsko gorivo (ton) |
1.419.762 |
1.529.382 |
1.408.957 |
-7,9 |
|
Kurilno olje, ekstra lahko (ton) |
170.655 |
186.682 |
200.551 |
7,4 |
|
Drugi naftni proizvodi (ton) |
87.393 |
89.542 |
94.324 |
5,3 |
|
Zemeljski plin (1000 Sm3) |
809.966 |
877.248 |
957.036 |
9,1 |
Vir: Statistični urad RS,začasni podatki, 20. marec 2026; *brez obnovljivih virov
Proizvodnja električne energije
Proizvodnja električne energije: padec za skoraj 12 %, jedrska ostala sidro sistema
Skupna proizvodnja električne energije na pragu (preračunano iz mesečnih začasnih podatkov SURS) je v letu 2025 znašala 13.980 GWh, kar je bilo za 12 % oziroma za 1.877 GWh manj kot v letu 2024. Sama struktura sprememb pokaže, da ni šlo za en sam dejavnik, temveč za kombinacijo slabše hidrologije, nižje proizvodnje v termoelektrarni in skoraj nespremenjene jedrske proizvodnje, ob istočasni nadaljnji rasti proizvodnje iz sončnih elektrarn.
Največji absolutni padec je bil pri hidroelektrarnah, kjer se je proizvodnja na pragu znižala na 4.210 GWh v 2025, kar pomeni 23-odstotni upad oziroma 1.266 GWh manj kot leta 2024. Hidroelektrarne so tako v letu 2025 najbolj prispevale k zmanjšanju domače proizvodnje, kar je bilo posledica manj ugodne hidrologije.
Tudi termoelektrarne so proizvedle bistveno manj električne energije. Proizvodnja na pragu se je znižala na 2.871 GWh, torej za 23 % oziroma za 843 GWh. Znotraj tega je bil daleč najizrazitejši padec proizvodnje iz premoga, ki se je skoraj prepolovila: na 1.717 GWh oziroma za 45 %. Istočasno pa se je proizvodnja iz zemeljskega plina več kot podvojila, in sicer s 398 na 882 GWh (+122 %), proizvodnja iz obnovljivih goriv v termoelektrarnah pa se je povečala za 29 % na 256 GWh. To pomeni, da se je v letu 2025 znotraj termoelektrarn energetska struktura precej premaknila proč od premoga in bistveno bolj naslonila na plin ter druge vire.
Jedrska elektrarna ostaja najbolj stabilen proizvodni steber slovenskega elektroenergetskega sistema. Proizvodnja na pragu je znašala 5.547 GWh in je bila praktično nespremenjena glede na leto 2024 (-0,1 %). Zaradi močnega padca hidro- in termoelektrične proizvodnje se je relativni pomen jedrske energije še povečal: v letu 2025 je prispevala približno 40 % vse domače proizvodnje na pragu, sledile so hidroelektrarne s približno 30 %, termoelektrarne z nekaj več kot 20 % in sončne elektrarne z okoli desetino proizvodnje.
Posebej pomemben razvojni signal ostaja sončna energija. Proizvodnja sončnih elektrarn na pragu je v letu 2025 dosegla 1.345 GWh, kar je bilo za 21 % oziroma za 235 GWh več kot leto prej. Ob tem je pomembno metodološko opozorilo SURS, da ta statistika ne vključuje vse električne energije iz sončnih elektrarn, ki jo gospodinjstva ali podjetja porabijo neposredno za lastne potrebe in je ne oddajo v omrežje. Dejanski prispevek sonca k oskrbi z električno energijo je zato v praksi še višji, kot ga kaže uradna omrežna statistika.
Več uvoza, manj izvoza električne energije v 2025
Nižja domača proizvodnja se je pričakovano odrazila tudi v čezmejni menjavi električne energije. Uvoz električne energije se je v letu 2025 povečal na 10.322 GWh, kar pomeni 3,5-odstotno rast, medtem ko se je izvoz zmanjšal na 10.814 GWh oziroma za slabih 13 %. Slovenija je tako tudi v letu 2025 ostala neto izvoznica električne energije, vendar se je izvozni presežek precej zmanjšal. Na ravni sistema to pomeni, da je nižja domača proizvodnja bistveno bolj omejila izvozne presežke. Slovensko prenosno omrežje vse bolj zaznamujejo tranzitni tokovi med širšimi regionalnimi trgi, zlasti v smereh Avstrije in Madžarske proti Hrvaški ter Italiji. To pomeni, da domača energetska slika ni odvisna le od nacionalne proizvodnje in porabe, temveč tudi od vse bolj prepletenih regionalnih pretokov, ki vplivajo na obremenjenost omrežja, cenovno dinamiko in potrebo po sistemskih storitvah.
Končna poraba električne energije: na ravni države rahla rast v 2025
Končna raba električne energije je v letu 2025 znašala 12,3 TWh in je bila za pol odstotka oziroma za 51 GWh višja kot leta 2024. To pomeni, da se je po treh letih padcev (med 2022 in 2024), končna raba stabilizirala in se rahlo povečala. Podatki o porabi, izmerjeni z naprednimi merilniki, kažejo nekoliko drugačno sliko: skupna poraba pri vseh odjemalcih je znašala 10,4 TWh in je bila za pol odstotka nižja kot v letu 2024. Razlika med obema pogledoma ni naključna, temveč je pomembno povezana s samooskrbo, zlasti iz sončnih elektrarn. Statistični urad RS namreč izrecno opozarja, da poraba, izmerjena z naprednimi merilniki, ne vključuje elektrike iz lastnih fotonapetostnih naprav, ki jo odjemalci porabijo za lastne potrebe in je ne oddajo v omrežje.
Pri gospodinjstvih je bila izmerjena poraba v letu 2025 3.338 GWh, kar je bilo za 0,6 % več kot leto prej. Povečan odjem pri gospodinjskih odjemalcih je bil posledica nadpovprečno mrzlega zadnjega četrtletja, ko je porasel za 5 %. Pri poslovnih subjektih se je merjena poraba zmanjšala za 1,2 % na 7.066 GWh. To deloma pojasni še vedno neustrezno zapolnjene proizvodne zmogljivosti ob pomanjkanju naročil v določenih dejavnostih in rast samooskrbe z električno energijo, kar pomeni manjšo porabo električne energije za merilnim mestom.
Poraba zemeljskega plina pri vseh odjemalcih je porasla za 120 %, kar je po naši oceni posledica večje porabe v energetiki za proizvodnjo električne energije, tudi zaradi nadomestitve oktobrskega izpada proizvodnje iz NEK-a in v daljinskem ogrevanju.
Poraba po dejavnostih: Industrija ostaja največji porabnik, vendar se poraba še naprej znižuje
Predelovalne dejavnosti so tudi v letu 2025 ostale daleč največji porabnik električne energije med poslovnimi subjekti s 3.563 GWh oziroma dobro polovico vse porabe poslovnega sektorja. Kljub temu se je njihova poraba zmanjšala za 1,6 % oziroma za 57,4 GWh. To pomeni, da se zniževanje porabe v industriji nadaljuje, čeprav bistveno počasneje kot v času najmočnejšega energetskega šoka. V praksi to kaže na padec aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, ukrepov za energetsko učinkovitost in večje lastne proizvodnje elektrike.
K skupnemu padcu je pomembno prispevala tudi trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, kjer se je poraba znižala za 7,0 % oziroma za 47,6 GWh, kar je posledica večje samooskrbe in razlik v temperaturah med letom 2024 in 2025. Dodatno se je poraba opazneje zmanjšala še v gradbeništvu (za desetino oz. za 9,2 GWh), v zdravstvu in socialnem varstvu (-2,2 % oz. za 5,0 GWh), v javni upravi in obrambi (-1,7 % oz. za 3,7 GWh) ter v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki (-1,3 % oz.a za 3,0 GWh). V gostinstvu se je poraba električne energije povečala za 2,8 % oziroma za 11,0 GWh, poslovanju z nepremičninami za 1,7 % oziroma za 8,9 GWh, rudarstvu za 7,8 % oziroma za 9,0 GWh, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih za 4,7 % oziroma za 4,8 GWh. Ker imata največji dejavnosti, kot sta industrija in trgovina, bistveno pomembnejšo težo v skupni porabi kot storitvene dejavnosti, njihove rasti niso mogle izravnati večjih absolutnih padcev v največjih dveh poslovnih porabniških skupinah.
Poraba električne energije po skupinah dejavnosti
|
2024 v GWh |
2025 v GWh |
sprememba v % |
Sprememba v GWh |
|
|
SKD Dejavnost – SKUPAJ |
7.149 |
7.066 |
-1,2 |
-83,5 |
|
C Predelovalne dejavnosti |
3.620 |
3.563 |
-1,6 |
-57,4 |
|
G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil |
679 |
631 |
-7,0 |
-47,6 |
|
L Poslovanje z nepremičninami |
510 |
519 |
1,7 |
8,9 |
|
I Gostinstvo |
397 |
408 |
2,8 |
11,0 |
|
E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki |
232 |
229 |
-1,3 |
-3,0 |
|
Q Zdravstvo in socialno varstvo |
228 |
223 |
-2,2 |
-5,0 |
|
O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti |
220 |
216 |
-1,7 |
-3,7 |
|
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti |
187 |
189 |
1,2 |
2,3 |
|
H Promet in skladiščenje |
185 |
186 |
0,7 |
1,3 |
|
P Izobraževanje |
179 |
179 |
-0,2 |
-0,3 |
|
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
124 |
127 |
1,9 |
2,4 |
|
B Rudarstvo |
115 |
124 |
7,8 |
9,0 |
|
M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti |
103 |
107 |
4,7 |
4,8 |
|
F Gradbeništvo |
94 |
84 |
-9,8 |
-9,2 |
Vir: Statistični urad RS, 20. marec 2026; začasni podatki, preračunani iz mesečnih podatkov, razvrščeno padajoče po letu 2025
Trg dela v energetiki
Trg dela v energetiki: Zaposlenost se je povečala, plače ostajajo visoko nad povprečjem
V dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro je bilo v letu 2025 povprečno 8.577 delovno aktivnih oseb, kar je 1,8 % več kot v letu 2024. Število zaposlenih oseb (pri pravnih in fizičnih osebah), ki predstavlja glavnino celotnega števila delovno aktivnih, se je povečalo za približno 159 oseb na 8.464. Energetski prehod oziroma rast solarnih elektrarn, digitalizacija omrežja ter večja vloga prožnosti sistema praviloma povečujejo potrebo po visoko usposobljenih kadrih.
Delovno aktivno prebivalstvo
|
Delovno aktivno prebivalstvo – SKUPAJ |
2023 |
2024 |
2025 |
Spr. v % 2025/2024 |
|---|---|---|---|---|
|
D35 Oskrba z električno energijo, plinom in paro |
8.246 |
8.423 |
8.578 |
1,8 |
|
D35.1 Oskrba z električno energijo |
7.202 |
7.373 |
7.523 |
2,0 |
|
D35.2 Oskrba s plinastimi gorivi |
130 |
136 |
139 |
2,2 |
|
D35.3 Oskrba s paro in vročo vodo |
914 |
914 |
916 |
0,2 |
Vir: Statistični urad RS
Povprečna bruto plača v dejavnosti D je v letu 2025 znašala 3.555 EUR in je bila nominalno za 2,4 % višja kot leto prej, realno pa približno na ravni leta 2024. Rast je zaostajala za povprečno rastjo bruto plače v Sloveniji (za 5,9 %). Plačna raven v energetiki je za dobrih 40 % nad slovenskim povprečjem (2.536 EUR bruto), kar je povezano z nadpovprečno visokim deležem visoko izobraženih oseb. Znotraj sektorja je bila najvišja plača v D35.1 – oskrbi z električno energijo (3.599 EUR), ki je v 2025 porasla za 1,9 %, medtem ko je bila v D35.2 – oskrbi s plinastimi gorivi nižja za 5 % (3.351 EUR). V D35.3 – oskrbi s paro in vročo vodo se je povečala na 3.248 EUR (+7,4 %). Dinamika je bila povezana tudi z nižjimi izplačili iz naslova nagrade za poslovno uspešnost kot zaradi učinka zimskega regresa, ki ni vplival na rast plač (ker ni obremenjen z dohodnino oziroma socialnimi prispevki).
Cene v energetiki
Cene električne energije: padec v 2025, vendar nad ravnjo iz leta 2021
Cene energetskih surovin (metodologija Svetovne banke) so se v letu 2025 znižale za 11,3 % v primerjavi z letom 2024 (izraženo v dolarjih). Pri tem se je evro proti dolarju okrepil v povprečju za 4,5 %, kar pomeni, da je bil padec omenjenih cen za evrske kupce še višji. Povprečna cena nafte brent (69 USD oz. 61,1 EUR na sodček) je bila najnižja v zadnjih štirih letih. Cene ključnih naftnih derivatov so se v povprečju znižale, pri čemer je bil najizrazitejši padec pri kurilnem olju (-3,8 %), manjši pa pri 95 oktanskem bencinu (-1,5 %) in dizelskem gorivu (okoli 1 %).
Cena energenta – električne energije za podjetja v 2025 občutno nižja
Cena dobave električne energije (energenta) je v letu 2025 za negospodinjske porabnike znašala v povprečju 116,7 EUR/MWh (brez DDV). V obdobju enega leta se je znižala za 12,7 %, v primerjavi z letom 2021 pa je bila še vedno višja za 87,3 %. Na ravni povprečnega negospodinjskega odjemalca je maloprodajna cena električne energije brez DDV znašala 148,3 EUR/MWh, kar je bilo za 12,7 % manj kot leta 2024. To pomeni, da se je v letu 2025 nadaljevalo postopno padanje cen po izrazito visokih ravneh iz let 2022 in 2023, vendar so cene za negospodinjske odjemalce še vedno ostale občutno nad ravnijo pred energetsko krizo.
K znižanju končne cene za negospodinjstva je v letu 2025 prispevalo več komponent. Povprečna omrežnina se je znižala na 20,7 EUR/MWh oziroma za 13,0 %, dajatve za namene energetike pa na 9,5 EUR/MWh, kar predstavlja 13,6-odstotni padec. Trošarina je ostala pri 1,3 EUR/MWh nespremenjena, medtem ko se je zaradi nižje osnove znižal tudi obračunani DDV, in sicer na 32,6 EUR/MWh oziroma za 12,8 %. V strukturi cene brez DDV je največji delež še naprej predstavljala tržna postavka električne energije, in sicer 78,7 %, sledile so omrežnina (14,0 %), dajatve (6,4 %) in trošarina (0,9 %). To kaže, da je bilo tudi v letu 2025 gibanje končne cene za negospodinjske porabnike predvsem odvisno od gibanja tržne cene električne energije.
Sestava cene električne energije za negospodinjstva – standardne porabniške skupine
|
2023 |
2024 |
2025 |
Sprememba v %, 2025/2024 |
Sprememba v %, 2025/2021 |
|
|---|---|---|---|---|---|
|
Energija |
181,4 |
133,7 |
116,7 |
-12,7 |
87,3 |
|
Omrežnina |
22,2 |
23,8 |
20,7 |
-13,0 |
8,4 |
|
Dajatve |
10,8 |
11,0 |
9,5 |
-13,6 |
-11,2 |
|
Trošarina |
1,3 |
1,3 |
1,3 |
0,0 |
-53,6 |
|
Cena električne energije, pred DDV |
215,7 |
169,8 |
148,3 |
-12,7 |
56,4 |
|
DDV |
35,5 |
37,4 |
32,6 |
-12,8 |
56,0 |
|
Končna cena z DDV |
251,2 |
207,2 |
180,9 |
-12,7 |
56,4 |
Vir: Statistični urad RS
Pregled po standardnih porabniških skupinah kaže, da so se cene električne energije znižale v vseh razredih odjema, vendar z različno intenziteto. Pri ceni energenta je bil padec največji pri največjih porabnikih v skupini IF (70.000 do ≤150.000 MWh), kjer se je cena znižala za 19,8 %, sledi skupina IC (500 do <2.000 MWh) s 15,8-% padcem, skupina IB (20 do <500 MWh) s 14,3-% in skupina ID (2.000 do <20.000 MWh) s 13,4-%. Najmanjši padec je bil pri najmanjših porabnikih v skupini IA (<20 MWh), kjer se je cena znižala za 7,3 %.
Cena energenta* – električne energije za poslovne uporabnike
|
2023 |
2024 |
2025 |
Sprememba v %, 2025/2024 |
Sprememba v %, 2025/2021 |
|
|---|---|---|---|---|---|
|
IA (< 20 MWh) |
165,9 |
131,3 |
121,7 |
-7,3 |
89,9 |
|
IB (20 do < 500 MWh) |
167,5 |
138,8 |
118,9 |
-14,3 |
94,6 |
|
IC (500 do < 2.000 MWh) |
176,3 |
138,7 |
116,8 |
-15,8 |
95,0 |
|
ID (2.000 do < 20.000 MWh) |
189,6 |
133,1 |
115,3 |
-13,4 |
94,4 |
|
IE (20.000 do < 70.000 MWh) |
165,5 |
128,3 |
113 |
-11,9 |
74,9 |
|
IF (70.000 do <= 150.000 MWh) |
167,9 |
136,6 |
109,5 |
-19,8 |
69,2 |
|
Slovenija – nacionalni nivo |
181,4 |
133,7 |
116,7 |
-12,7 |
87,3 |
Vir: Statistični urad RS; * (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV)
Maloprodajna cena električne energije, brez DDV, je za povprečnega poslovnega1 odjemalca v letu 2025 znašala 148,3 EUR/MWh in je bila za 12,7 % nižja kot v letu 2024. Tudi v letu 2025 je bila najvišja pri najmanjših porabnikih in najnižja pri največjih. V skupini IA je znašala 188,6 EUR/MWh, v skupini IB 159,1 EUR/MWh, v skupini IC 152,5 EUR/MWh, v skupini ID 143,7 EUR/MWh, v skupini IE 131,6 EUR/MWh in v skupini IF 125,4 EUR/MWh. Tudi po padcu v letu 2025 so najmanjši poslovni odjemalci še naprej plačevali višjo ceno na enoto kot največji industrijski porabniki.
Na ravni končne cene električne energije, brez DDV, so bili v 2025 padci najizrazitejši v manjših in srednje velikih porabniških skupinah. V skupini IB se je cena znižala za 17,8 %, v skupini IA za 17,5 %, v skupini IF za 17,4 %, v skupini IC za 13,7 %, v skupini ID za 11,0 % in v skupini IE za 10,0 %. Pri manjših odjemalcih sta se v letu 2025 znižali tako omrežnina kot dajatve, medtem ko sta se pri večjih povečali. V skupini IA se je omrežnina znižala za skoraj 30 %, v skupini IB za 30,6 % in v skupini IC za 7,2 %. V skupinah ID, IE in IF se je povečala, in sicer za 1,7 %, 16,7 % oziroma za 13,4 %.
Cena električne energije, brez DDV za poslovne uporabnike
|
|
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
Sprememba v % 2025/2024 |
Sprememba v % 2024/2022 |
|
IA (< 20 MWh) |
186,2 |
252,9 |
228,5 |
188,6 |
-17,5 |
22,9 |
|
IB (20 do < 500 MWh) |
164,3 |
221,7 |
193,5 |
159,1 |
-17,8 |
41,3 |
|
IC (500 do < 2.000 MWh) |
177,5 |
212,9 |
176,8 |
152,5 |
-13,7 |
61,2 |
|
ID (2.000 do < 20.000 MWh) |
169,4 |
215,9 |
161,5 |
143,7 |
-11,0 |
69,1 |
|
IE (20.000 do < 70.000 MWh) |
169,6 |
182,9 |
146,3 |
131,6 |
-10,0 |
59,9 |
|
IF (70.000 do <= 150.000 MWh) |
168,6 |
181,8 |
151,9 |
125,4 |
-17,4 |
61,6 |
|
Slovenija – nacionalni nivo |
176,4 |
215,7 |
169,8 |
148,3 |
-12,7 |
56,4 |
Vir: Statistični urad RS; * (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV)
V Sloveniji so bile v 1. polletju 2025 nad povprečjem cen držav EU-25 le cene električne energije za največje poslovne odjemalce v skupini IF.
Primerjava v evropskem prostoru kaže, da se je Slovenija v prvem polletju 2025 po višini cene električne energije za povprečno porabniško skupino (z vključenimi stroški in dajatvami, pred DDV) pri negospodinjskih odjemalcih uvrstila na 15. mesto med 23. državami EU, za katere so podatki na voljo (po padajočem vrstnem redu). Povprečna cena za vse porabniške skupine je znašala 150 EUR/MWh, kar je bilo 9,4 % manj kot v prvem polletju 2024, obenem pa šestino nižje od povprečja EU 27 (178,7 EUR/MWh).
Med različnimi porabniškimi skupinami je bila cena električne energije (z vključenimi stroški in dajatvami, pred DDV) v Sloveniji v prvem polletju 2025 nižja skoraj v vseh razredih porabe. V skupini IA je cena znašala 192,5 EUR/MWh, kar je bilo 35,2 % nižje od povprečja EU 27 (296,9 EUR/MWh), Slovenija pa se je uvrstila na 21. mesto po višini cene. V skupini IB je cena v Sloveniji znašala 161 EUR/MWh, kar je bilo 29,7 % nižje od povprečja EU 27 (228,9 EUR/MWh), s čimer se je Slovenija uvrstila na 21. mesto. V skupinah IC in ID so bile slovenske cene med 155 in 146 EUR/MWh, kar pomeni med 11 % in 18 % nižje vrednosti od EU-27 povprečja. Za Slovenijo to pomeni uvrstitev med 16. in 18. mestom. V skupini IE je bila cena 132,9 EUR/MWh, kar je 3,8 % pod povprečjem EU-27, Slovenija pa je tudi tu ostala v ugodni cenovni poziciji (15. mesto). V skupini IF je cena električne energije, brez DDV v Sloveniji znašala 127,3 EUR/MWh, kar je nad povprečjem EU 25, kjer je ta znašala 124,0 EUR/MWh. V razredu večje porabe je bila cena v Sloveniji za 2,7 % dražja od EU 27 ter je zasedala 12. mesto. V Sloveniji je bila cena v tej skupini cenejša kot v Avstriji (141,5 EUR/MWh), Italiji (146 EUR/MWh), na Madžarskem (160,2 EUR/MWh) ali v Nemčiji (144,7 EUR/MWh).
Cena električne energije za gospodinjstva v 2025 nižja predvsem zaradi močnega padca omrežnine
Končna cena električne energije, z vsemi vključenimi davki, je v letu 2025 za gospodinjstva znašala 195,1 EUR/MWh, kar je bilo za 3,9 % manj kot leta 2024, vendar še vedno za 21 % več kot leta 2021. K znižanju končne cene je v največji meri prispeval padec omrežnine (-17,7 EUR), medtem ko se je cena energenta nekoliko zvišala (6,9 EUR). Na povprečno letno ceno so pomembno vplivali tudi ukrepi države pri obračunavanju prispevka za OVE in SPTE. V prvi polovici leta 2025 je veljala popolna oprostitev, v drugi polovici leta 2025 pa polovična oprostitev tega prispevka za gospodinjske odjemalce. Poleg tega je na začetku leta še učinkovala začasna regulacija cen dobave električne energije, ki je veljala do konca februarja 2025. Zaradi interventnega zakona o nujnem posredovanju so bili obračunane omrežnine v prvih dveh četrtletjih 2025 znižane, še posebej v najdražjih terminskih obdobjih (zimska sezona).
Povprečna cena energenta – električne energije za gospodinjstva – brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV je v letu 2025 znašala 111,0 EUR/MWh, kar je bilo za 6,6 % več kot v letu 2024 ter za 72,6 % več kot leta 2021. Nasprotno se je omrežnina za elektroenergetsko omrežje, ki je v letu 2025 znašala 42,1 EUR/MWh (brez DDV), v obdobju enega leta v povprečju znižala za 29,6 %. Prav ta komponenta cene je odločilno prispevala k nižji končni ceni gospodinjskega odjema. Dajatve so v letu 2025 znašale 5,2 EUR/MWh (brez DDV) in so bile zaradi delnega ponovnega obračunavanja prispevka OVE+SPTE bistveno višje kot leta 2024, ko so znašale le 0,9 EUR/MWh, vendar so bile še vedno precej nižje kot leta 2021. Trošarina je ostala na znižani ravni pri 1,5 EUR/MWh in se glede na leto 2024 ni spremenila. To pomeni, da se je v letu 2025 za gospodinjstva energent sicer ponovno podražil, vendar je bil ta vpliv več kot izravnan z nižjo omrežnino, zato se je skupna maloprodajna cena na letni ravni znižala.
Delež tržne postavke električne energije je v strukturi maloprodajne cene v letu 2025 znašal 56,9 %, delež omrežnine 21,6 %, delež dajatev 2,7 %, trošarine 0,8 % in DDV 18 % končne maloprodajne cene.
Cene električne energije za gospodinjstva v Sloveniji – (standardne porabniške skupine, EUR/MWh)
|
|
2023 |
2024 |
2025 |
Sprememba v %, 2025/2024 |
Sprememba v %, 2025/2021 |
|---|---|---|---|---|---|
|
Energija |
102,7 |
104,1 |
111,0 |
6,6 |
72,6 |
|
Omrežnina |
55,2 |
59,8 |
42,1 |
-29,6 |
-13,2 |
|
Dajatve |
9,4 |
0,9 |
5,2 |
477,8 |
-68,1 |
|
Trošarina |
1,5 |
1,5 |
1,5 |
0,0 |
-51,6 |
|
DDV |
28,2 |
36,6 |
35,2 |
-3,8 |
21,4 |
|
Končna cena |
197 |
203,0 |
195,1 |
-3,9 |
21,0 |
Vir: Statistični urad RS
Na ravni standardnih porabniških skupin se je končna cena z vsemi davki v letu 2025 zvišala le pri najmanjših odjemalcih v skupini DA (<1.000 kWh), kjer je dosegla 328,2 EUR/MWh. S tem je bila za 0,7 % višja kot leta 2024. V vseh ostalih skupinah se je končna cena znižala med 4,2 % v DC skupini in 3,6 % v največjih dveh skupinah (DD, DE). V skupini DD (5000 do <15.000 kWh) se je cena električne energije znižala na 181,7 EUR/MWh (-3,6 %) in v skupini DE (≥15.000 kWh) na 171,5 EUR/MWh (-3,6 %).
Cene zemeljskega plina za poslovne odjemalce v Sloveniji v 2025 ponovno nekoliko višje
Povprečna cena zemeljskega plina, brez DDV, je za povprečnega poslovnega odjemalca v standardni porabniški skupini v letu 2025 znašala 55,8 EUR/MWh in je bila za 5,1 % višja v primerjavi z letom 2024 ter za 53,7 % višja v primerjavi z letom 2021. To pomeni, da se je po izrazitem znižanju v letu 2024 (-22 %) v letu 2025 cena ponovno nekoliko povišala. V letu 2025 je delež postavke cena zemeljskega plina (energenta) v končni ceni brez DDV za povprečnega poslovnega odjemalca znašal 81,1 %, delež omrežnine 10,4 %, delež dajatev 2,7 %, delež trošarine in CO₂ pa 5,7 % cene pred davkom na dodano vrednost.
Cena energenta – zemeljskega plina (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) je za povprečnega poslovnega odjemalca v letu 2025 znašala 45,3 EUR/MWh in se je v obdobju enega leta zvišala za 2,0 %, glede na leto 2021 pa je bila višja za 71,6 %. Omrežnina je v letu 2025 dosegla 5,8 EUR/MWh in se glede na leto 2024 povečala za šestino, kar je dodatno prispevalo k rasti končne cene. Dajatve (prispevki OVE+SPTE in URE) so ostale pri 1,5 EUR/MWh nespremenjene, medtem ko sta trošarina in okoljska dajatev CO₂ skupaj dosegli 3,2 EUR/MWh, kar je bilo za 45,5 % več kot leto prej.
V najmanjši porabniški skupini I1 se je cena zemeljskega plina, brez DDV, zvišala na 75,9 EUR/MWh, kar je bilo za 0,9 % več kot leto prej, v skupini I2 pa se je znižala na 67,8 EUR/MWh, kar pomeni 2,9-odstotni padec. V ostalih večjih porabniških skupinah se je cena ponovno zvišala, in sicer za okoli 5,2 %. Tudi v letu 2025 je ostalo pravilo, daso bile cene na enoto najvišje pri najmanjših odjemalcih in najnižje pri največjih. Ob tem so bile cene v vseh skupinah še vedno opazno višje kot leta 2021.
Cena zemeljskega plina za poslovne uporabnike, brez DDV
|
|
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
Sprememba v % 2025/2024 |
Sprememba v % 2025/2021 |
|
I1 (<1.000 GJ) |
81,2 |
98,3 |
75,2 |
75,9 |
0,9 |
66,4 |
|
I2 (1.000 do <10.000 GJ) |
77,8 |
91,7 |
69,8 |
67,8 |
-2,9 |
56,6 |
|
I3 (10.000 do <100.000 GJ) |
73,5 |
74,1 |
57,8 |
60,8 |
5,2 |
60,0 |
|
I4 (100.000 do <1.000.000 GJ) |
62,5 |
58,4 |
48,1 |
50,6 |
5,2 |
48,4 |
|
Slovenija – nacionalni nivo |
66,0 |
68,2 |
53,1 |
55,8 |
5,1 |
53,7 |
Vir: Statistični urad RS
Cene zemeljskega plina za gospodinjstva v 2025 znižane predvsem zaradi nižje energijske postavke
Končna cena zemeljskega plina za povprečnega gospodinjskega odjemalca je v letu 2025 znašala 85,7 EUR/MWh, kar je bilo za 9,0 % manj kot leta 2024, vendar še vedno za 53,6 % več kot leta 2021. K znižanju končne cene je v letu 2025 prispevala predvsem nižja cena energenta, ki se je znižala na 51,8 EUR/MWh (11,0 %). Omrežnina je v 2025 znašala 12,7 EUR/MWh (3,8 %), prispevki OVE in SPTE so ostali nespremenjeni pri 1,8 EUR/MWh. Trošarina in CO₂ pa sta skupaj znašala 4,0 EUR/MWh, kar je enako kot leto prej. Struktura končne cene z DDV v 2025 kaže, da je bil delež energenta najpomembnejši (61 % končne cene), sledili so omrežnina (14,8 %), trošarina in CO₂ (4,7 %), prispevki in dajatve (2,1 %), ter DDV (18 %). V letu 2025 se je cenovna dinamika pri plinu razlikovala od električne energije. Znižanje končne cene ni toliko iz nižje omrežnine kot skoraj izključno iz cene zemeljskega plina na trgu.
Cene zemeljskega plina z DDV* za gospodinjstva v Sloveniji, v EUR/MWh
|
|
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
Sprememba v % 2025/2024 |
Sprememba v % 2025/2021 |
|
Energija |
50,3 |
71,8 |
58,2 |
51,8 |
-11,0 |
96,2 |
|
Omrežnina |
12,5 |
13,2 |
13,2 |
12,7 |
-3,8 |
0,0 |
|
Prispevka OVE+SPTE in URE |
62,8 |
85,0 |
71,4 |
64,5 |
-9,7 |
65,0 |
|
CO2 in trošarina |
1,8 |
1,8 |
1,8 |
1,8 |
0,0 |
0,0 |
|
Končna cena |
80,4 |
101,5 |
94,2 |
85,7 |
-9,0 |
53,6 |
Vir: Statistični urad RS; *standardna porabniška skupina
1 Negospodinjskega, kar poleg podjetij predstavlja tudi sektor države kot npr. bolnišnice, ministrstva.