Energetska učinkovitost v industriji se je povečala za skoraj 40 odstotkov

Shrani za kasnejše branje.

Slovenska intenzivna industrija danes sama proizvaja energijo, uvaja nove OVE in druge nizkoogljične vire ter povečuje energetsko in snovno učinkovitost.

Mateja Jordan

Slovenska energetsko intenzivna industrije se razmeram na področju energije in samooskrbe prilagaja z različnimi ukrepi in strategijami, ki vključujejo izboljšanje energetske učinkovitosti, uporabo obnovljivih virov energije ter investicije v nove tehnologije za optimizacijo procesov in zmanjšanje porabe energije. Tovarne aluminija ter kovinskih in nekovinskih materialov, steklarne, tovarne gradbenih materialov, kovinska industrija, papirnice in drugi proizvajalci za zviševanje energetske učinkovitosti uporabljajo BAT tehnologije (Best Available Technology), delujejo skladno s konceptom krožnega gospodarstva in si prizadevajo za večjo samooskrbo. Pomembna dejavnika preobrazbe in zelenega prehoda sta tudi sodelovanje z raziskovalnimi institucijami in spodbudno poslovno okolje.

Največ so k povečani energetski učinkovitosti prispevale panoge proizvodnja papirja, strojev in naprav, kemična industrija ter proizvodnja neželeznih kovin.

V industriji se zavedajo potrebe po energetskem prehodu, ki predstavlja precejšen izziv na tehnološkem, razvojnem in finančnem področju. Industrija, ki je v Sloveniji prva začela z elektrifikacijo ter lastno proizvodnjo električne energije in toplote, ima danes lastne kapacitete za proizvodnjo energije, ob tem pa uvaja nove OVE in druge nizkoogljične vire ter stalno povečuje energetsko in snovno učinkovitost. Po podatkih ARSO se je energetska učinkovitost v industriji v obdobju 2005–2022 povečala za kar 39 odstotkov. Največ so k temu prispevale panoge proizvodnja papirja, strojev in naprav, kemična industrija ter tudi proizvodnja neželeznih kovin, najmanj pa proizvodnja jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.

V podjetju SIJ Acroni so lani uvedli kisikove gorilnike na dveh pečeh. S tem so letno porabo zemeljskega plina znižali za 39,6 odstotka.

Foto: arhiv SIJ

Uvajanje tehnologij za izboljšanje energetske učinkovitosti pri vseh naložbah

Specifično porabo energije v Skupini SIJ zmanjšujejo s posodabljanjem proizvodnih naprav in drugimi ukrepi za učinkovito rabo energije, sicer pa vztrajno iščejo alternativne možnosti za neobnovljive vire energije, pravi Slavko Kanalec, izvršni direktor za proizvodnjo, tehnologijo in investicije. Kot zelo uspešna se je izkazala uvedba gorilnikov s kisikovo tehnologijo, s katerimi so pomembno prispevali k zmanjševanju porabe zemeljskega plina ter s tem k zniževanju ogljičnega odtisa. Lani so kisikove gorilnike uvedli na dveh pečeh družbi SIJ Acroni. Naložba, namenjena toplotni obdelavi, žarjenju in kaljenju jekel, znižuje letno porabo zemeljskega plina za 720.488 Sm3 oziroma 39,6 odstotka.

Družba SIJ Acroni v okviru mednarodnega projekta CREATORS postavlja temelje za ustanovitev energetske skupnosti obnovljivih virov energije (REC Renewable Energy Community), ki povezuje energetsko intenzivne industrije z lokalno skupnostjo. Za demonstracijsko mesto SIJ Acroni preverjajo možnosti izrabe obnovljivih virov energije (OVE) ter izboljšanje energetske učinkovitosti z uravnavanjem porabe in potencialne proizvodnje električne energije iz OVE.

SIJ Acroni in visokotehnološko podjetje C3M sodelujeta tudi v raziskovalno-razvojnem projektu OPtimizacija ogljičnEga odTisa jekel z digitalnim dvojčkom vRočega valjanjA (PETRA). Kot pojasnjuje Kanalec, je nov nišni izdelek povezan z izboljšanjem snovne in energetske učinkovitosti procesne poti vroče predelave debele pločevine. Načrtujejo pa tudi naložbe v hranilnik električne energije v vodikarno za proizvodnjo zelenega vodika.

Na svetu je poleg Skupine SIJ le 13 jeklarskih skupin s certifikatom ResponsibleSteel.

V okviru projekta ETEKINA, usmerjenega v uvajanje inovativne tehnologije toplotnega izmenjevalnika v energetsko intenzivni industriji, so v letu 2023 proizvedli 420,4 megavatne ure toplotne energije za daljinsko ogrevanje, hkrati pa so v proces ogrevanja valjancev vrnili 847 megavatnih ur toplote, kar je omogočilo znižanje porabe zemeljskega plina za štiri odstotke. Na Jesenicah, kjer deluje družba SIJ Acroni, so lani s soproizvodnjo toplote in električne energije proizvedli 2.382 megavatnih ur električne energije in 3.433 megavatnih ur toplotne energije, kar pomeni delno samooskrbo pri ogrevanju in dobavah električne energije.

V okviru projekta ETEKINA so v letu 2023 v SIJ Acroni znižali porabo zemeljskega plina za štiri odstotke.

Foto: Dobran Laznik

»Naložbeni cikli v jeklarstvu trajajo od 10 do 15 let in obsegajo projekte, vredne več (deset) milijonov evrov, za njihovo financiranje pa je treba pridobiti obsežna sredstva,« poudarja Kanalec. Za naložbe so tako od prihoda novega lastnika leta 2007 namenili več kot 870 milijonov evrov, do leta 2030 pa jih bodo še 70. »Pri vseh naložbah gre tudi za uvajanje tehnologij za izboljšanje energetske učinkovitosti, saj implementiramo najboljše razpoložljive tehnologije BAT.«

Skupina SIJ dobro obvladovanje okoljskih, družbenih in upravljalskih vidikov trajnosti (G) dokazuje z aprila letos prejetim certifikatom ResponsibleSteel, ki je postavil Slovenijo na svetovni zemljevid zelenega jeklarstva in se zavezuje k uresničevanju ESG-standardov po celotni jeklarski verigi in hkrati spodbujanju zavedanja o jeklu kot trajnostnem materialu. Na svetu je poleg Skupine SIJ le 13 jeklarskih skupin s tem certifikatom.

Številni ukrepi za bolj trajnostno in učinkovito poslovanje

Tudi v družbi Livar se aktualnim razmeram na področju energetike prilagajajo z uvajanjem naprednih tehnologij za izboljšanje energetske učinkovitosti, zatrjuje Maša Ravbar, direktorica področja Kadri, pravo in splošne zadeve. Tako pri vgradnji novih strojev in naprav vedno skrbijo za energetsko učinkovitost in težijo k čim boljšemu izkoristku vseh naprav in procesov. Stare elektro motorje tako nadomeščajo z novejšimi, energetsko učinkovitejšimi modeli, staro razsvetljavo pa zamenjujejo z LED svetilkami ter uvajajo še druge podobne ukrepe.

»V Črnomlju trenutno prenavljamo hladilni sistem elektro peči in vgrajujemo frekvenčne pretvornike na večje motorje. To bo omogočilo bolj optimalno delovanje motorjev in zmanjšanje konične moči, kar bo ključno pri prihajajočem novem sistemu obračunavanja omrežnine,« predstavlja aktualno naložbo Ravbarjeva.

Lani so v Črnomlju postavili tudi dve sončni elektrarni s skupno močjo 2 MW, zdaj pa razmišljajo še o povečanju zmogljivosti. Med obratovanjem proizvodnje porabijo vso proizvedeno energijo, med vikendi pa presežek oddajajo v omrežje.

Pri vgradnji novih strojev in naprav sta v ospredju energetska učinkovitost in čim boljši izkoritek vseh naprav in procesov.

Na liniji antikorozijske zaščite izkoriščajo odpadno toploto za ogrevanje, kar prispeva k dodatni energetski učinkovitosti. V Ivančni Gorici maksimalno izkoriščajo odpadno toploto peči za ogrevanje pisarn in za ogrevanje sanitarne vode, odpadno toploto kompresorjev pa uporabljajo za sušenje jeder. »S temi ukrepi ne le zmanjšujemo odvisnost od zunanjih virov energije, temveč tudi skrbimo za bolj trajnostno in učinkovito poslovanje,« je prepričana Maša Ravbar.

V Livarju so trdno zavezani zmanjševanju porabe energije in zavezo so letos potrdili in nadgradili z uspešno vpeljavo standarda ISO 50001. Na velikih porabnikih izvajajo stalni nadzor nad porabo električne energije in optimizirajo procese za čim manjšo porabo. Poleg električne energije nadzorujejo tudi porabo drugih energentov, kot so plin UNP, kisik, dušik, komprimiran zrak in voda. Tudi zaposlene ozaveščajo o pomenu varčnega ravnanja z energijo in skupaj skrbijo za sprotno ugašanje nepotrebnih porabnikov in zmanjšanje porabe.

Ozaveščanje zaposlenih in sodelovanje s ponudniki energentov

V podjetju Radeče papir nova z namenom izboljševanja energetske učinkovitosti izvajajo redne energetske preglede ter uvajajo sodobne, energetsko učinkovite tehnologije. Pri delu uporabljajo naprave z visoko učinkovitostjo in aparate, ki jih ob tem odlikuje tudi energetska varčnost.

»Poleg tehnoloških in tehničnih prilagoditev novim okoliščinam smo v podjetju osredotočeni tudi na ozaveščanje zaposlenih glede zmanjšanja porabe energentov, kot so izklop nepotrebnih naprav in druge oblike varčevanja z energijo,« navajajo in izpostavljajo še sodelovanje s ponudniki energentov za pridobitev cenovno ugodnih in trajnostnih možnosti oskrbe.

»Prizadevamo si tudi za čim večjo avtomatizacijo in s tem optimiziranje procesov. Glede oskrbe iz OVE smo močno prikrajšani zaradi senčne lege in same lokacije podjetja, zato iščemo druge rešitve,« še pravijo v podjetju Radeče papir nova.

Pomembno je tudi ozaveščanje zaposlenih o načinih zmanjšanja porabe energentov.

Inoviranje in izboljšave kljub nekonkurenčnim pogojem

»V Talumu dobro vemo, kako pomembna je racionalna in učinkovita raba energije, saj energenti pomembno oblikujejo naše delovanje ves čas obstoja,« zatrjujejo v družbi.

V skoraj sedmih desetletjih tovarne so z lastnim razvojem in inovativnostjo nenehno izboljševali učinkovitost procesov in z uporabo BAT tehnologije maksimizirali tudi učinkovito rabo energentov. »Naša prizadevanja in dejanja na področju upravljanja z energijo potrjujemo z delovanjem v skladu s standardom ISO 50001, ki smo ga pridobili v letu 2019.«

Obseg proizvodnje na najbolj energetsko intenzivnem delu, elektrolizi, so zmanjševali že od leta 2018, najprej v skladu z načrtnim prestrukturiranjem podjetja v smeri povečevanja deleža pretaljevanja oziroma reciklaže. Potem pa, kot opominjajo, se je zgodilo krizno zniževanje proizvodnje, sprva zaradi neprimerljivih pogojev poslovanja energetsko intenzivne industrije v Sloveniji napram ostalim članicam EU, nato pa še zaradi energetske draginje in (še) ne sprejetih regulatornih okvirjev v smeri dovoljenih pomoči gospodarstvu. »Nadomestilo za kritje posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov je večina proizvajalcev aluminija v Evropi prejemala že od leta 2013 naprej, v Sloveniji je bilo po desetletju nenehnih prizadevanj nadomestilo za energetsko intenzivno industrijo prvič izplačano v letu 2023 za leto 2022,« izpostavljajo neprimerljive konkurenčne pogoje, ki so tako botrovali zaustavitvi proizvodnje primarnega aluminija v elektroliznih celicah konec marca 2023.

Ob tem v Talumu spomnijo, da so se zaradi nenehnega inoviranja in izboljšav s svojo proizvodnjo primarnega aluminija uvrščali med 10 odstotkov najboljših svetovnih proizvajalcev, ki so porabili najmanj električne energije na tono proizvedenega aluminija – elektroliza v Talumu je bila s specifično porabo energije na tono proizvedenega aluminija na drugem mestu, po tokovnem izkoristku pa celo na prvem. Opozarjajo še na izjemno pomembno dejstvo, da je ogljični odtis proizvodnje aluminija v EU, vključno z njihovo, bistveno nižji kot drugje, sploh tam, kjer je rast proizvodnje najintenzivnejša (v Evropi 4-7 kg CO2/kg Al, v Indiji in na Kitajskem 15-20 kg CO2/kg Al).

Tehnologije za prehod na nadomestne energente ni

Z zmanjševanjem oziroma marca lani zaustavitvijo proizvodnje v elektrolizi in posledično zmanjševanjem porabe električne energije so povečali porabo plina za pretaljevanje oziroma reciklažo aluminija. »Kratkoročno v Talumu kot v večini industrije proizvodnje in predelave materialov ni mogoče preiti na nadomestne energente, ker ni na voljo primerne tehnologije,« spomnijo na bistven izziv energetsko intenzivne industrije.

Po desetletju nenehnih prizadevanj je energetsko intenzivna inudstrija v 2023 prvič dobila izplačano nadomestilo za kritje posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov.

V Talumu so sicer s postavitvijo lastnih sončnih elektrarn na strehe proizvodnih objektov s skupno močjo 3,7 MW poskrbeli tudi za samooskrbo. »Vso proizvedeno električno energijo bomo porabili znotraj Talumovega omrežja po PS2 shemi kot samooskrba. Na strehe je nameščenih 8052 modulov, ki bodo letno proizvedli električno energijo za letno porabo približno 860 gospodinjstev, izpusti CO2 se bodo posledično zmanjšali za 1780 ton.«