Shrani za kasnejše branje.
Pod okriljem GZS in partnerjev se je začel program ESG pospešek, ki mala in srednje velika podjetja spodbuja k prostovoljnemu trajnostnemu poročanju. Projekt krepi razumevanje ESG načel, odgovorno upravljanje in dolgoročno konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Alenka Lesjak, GZS, Strateški razvoj
Septembra 2025 je konzorcij GZS in partnerjev podpisal pogodbo s Slovenskim podjetniškim skladom (SPS) za organizacijo usposabljanj za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) z namenom spodbujanja prostovoljnega trajnostnega poročanja v skladu z načeli ESG.
Gre za ukrep »Trajnostno poročanje MSP« Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), ki ga Slovenski podjetniški sklad izvaja prek Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) s partnerji, iz sredstev Podnebnega sklada.
Za izvedbo projekta ESG pospešek je bil oblikovan konzorcij GZS in partnerjev, ki ga sestavljajo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) kot vodilni partner, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Infinite Pure Solutions d.o.o. (IPS), Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) ter ARCTUR d.o.o. Podizvajalci vsebinskega dela so Fit Media d.o.o., Involve Evolution, Polona Hrovat Mavsar s.p., Improve X Advisory, Mojca Markizeti s.p., na projektu pa sodeluje tudi doc. dr. Marko Homšak.
Osnovni cilj projekta je MSP-je spodbuditi k prostovoljnemu trajnostnemu poročanju v skladu z ESG načeli. »Podjetja, družba in posamezniki moramo prevzeti odgovornost, da ohranimo planet zelen in moder. Trajnost ni strošek, je naložba v konkurenčnost in zaupanje ljudi. Projekt ESG pospešek poleg trajnosti v ospredje postavlja poslovne strategije in razvoj,« poudarja Marjana Majerič, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije.
Trajnostno poročanje odpira dostop do financ ter krepi ugled in konkurenčno prednost.
»Pri trajnostnem poročanju ne gre za papirje, ampak za zaupanje in denar. Kupci, banke in razpisi verjamejo številkam, ki so primerljive in preverljive. Kadar poročamo na enak način, zmanjšamo šum, preprečimo dezinformacije ter si odpremo vrata na trge in do financiranja,« poudarja Uroš Vajgl, državni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Da imajo mala in srednje velika podjetja pri tem ključno vlogo, izpostavlja tudi Jernej Salecl, direktor Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport: »Mala in srednje velika podjetja predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva in imajo ključno vlogo pri ohranjanju in oblikovanju trajnostne prihodnosti.«
Program ESG pospešek je že v polnem teku
V naslednjih mesecih bo konzorcij MSP-je do konca februarja 2026 korak za korakom vodil skozi štiri module usposabljanj – od razumevanja pomena trajnosti do priprave konkretnega trajnostnega poročila ter izvedbe akcijskega načrta. Udeleženci usposabljanj bodo seznanjeni z aktualnimi smernicami Evropske komisije in zakonodajo, spoznali bodo vpliv poročanja (ne glede na to, ali so k temu zavezani ali ne) ter pomen vzpostavitve sistema za zbiranje potrebnih podatkov. Po uspešno zaključenih modulih pridobijo potrdila o usposabljanju, tisti, ki opravijo vse štiri, pa certifikat ESG pospešek, ki potrjuje njihovo usposobljenost za trajnostno poročanje.
Okvir usposabljanj ESG pospešek: brezplačna usposabljanja za mikro, mala in srednja podjetja (MSP) za prostovoljno trajnostno poročanje v skladu z ESG načeli so že v teku in se bodo zaključila v februarju 2026, več o vsebini modulov na spletni strani projekta
Zakaj stopiti na pot trajnostnega poročanja?
Čeprav MSP-ji večinoma še niso neposredno zavezani k poročanju po Direktivi CSRD, se z zahtevami vse pogosteje srečujejo posredno; prek dobaviteljskih verig, poslovnih partnerjev, bank in investitorjev.
Prostovoljno trajnostno poročanje podjetjem omogoča lažji dostop do finančnih virov, krepitev konkurenčne prednosti, optimizacijo stroškov, prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, izboljšanje ugleda in zaupanja, pripravljenost na prihodnjo zakonodajo ter večjo odprtost za nove poslovne priložnosti.
Udeleženci usposabljanj ESG pospešek pridobijo poglobljeno razumevanje ključnih načel trajnostnega razvoja in ESG pristopa (okolje, družba, upravljanje).
Predvsem pa se pomen trajnosti kaže v vlaganju v ljudi. Vlaganje v ESG kompetence zaposlenih je za podjetja vlaganje v lastno prihodnost. V prihodnost ljudi, ki razumejo pomen odgovornega upravljanja, etičnega odločanja in dolgoročne vrednosti.
Projekt ESG pospešek tako podjetjem omogoča, da s strokovno podporo in konkretnimi orodji vstopijo v proces trajnostne prenove. S tem gradijo svoje znanje, krepijo zaupanje deležnikov ter postavljajo temelje za dolgoročno konkurenčnost in odgovorno rast.
Poslovna klima
Cene osnovnih kovin so v letu 2025 zmerno porasle, a jih omejuje negotovost v svetovnem gospodarstvu.
Darja Močnik, Analitika GZS
V letu 2025 naj bi cene večine osnovnih kovin (izražene v dolarjih) po napovedih Svetovne banke zabeležile zmerno rast, in sicer naj bi indeks kovin in mineralov porasel za približno 3 %. V tretjem četrtletju letos se je indeks kovin in mineralov dejansko povečal za 5,6 % glede na isto obdobje lani, v prvih treh četrtletjih pa za 2,4 %. Za leto 2026 je ocenjena rast cen osnovnih kovin za manj kot odstotek. Rast bodo poganjali predvsem aluminij, baker in kositer, ki jih spodbuja industrijsko povpraševanje, vezano na energetski prehod, rast proizvodnje električnih vozil, širitev elektroenergetskih omrežij ter podatkovni centri. Na drugi strani bosta železova ruda in cink pod pritiskom šibke gradbene aktivnosti, zlasti na Kitajskem, kjer nepremičninski sektor še naprej zavira povpraševanje. Svetovna banka za leto 2026 napoveduje stabilizacijo cen večine osnovnih kovin, medtem ko naj bi cena železove rude še naprej upadala zaradi presežne ponudbe in šibkega povpraševanja v gradbeništvu.
Med posameznimi kovinami je aluminij v tretjem četrtletju 2025 zabeležil 10-odstotno medletno rast (8,4 % v prvih treh četrtletjih), za celo leto 2025 pa je napovedana rast pri 6,7 %. Rast cene bo podprta z naložbami v obnovljive vire energije in širitev elektroenergetskih omrežij. V letu 2026 naj bi rast cene aluminija znašala okoli 1 %, saj bo Kitajska dosegla proizvodne omejitve, medtem ko se bo evropska proizvodnja počasi obnavljala po energetski krizi. Baker je v tretjem četrtletju 2025 dosegel 6,6-odstotno medletno rast (4,7 % v prvih treh četrtletjih), za celo leto 2025 pa je napovedana rast pri 6,1 %. Na rast cene je vplivala predhodna visoka rast izvoza bakra in bakrenih izdelkov v ZDA pred uvedbo 50-odstotne tarife na polizdelke iz bakra in zaradi motenj v indonezijski proizvodnji. Povpraševanje po bakru bo v prihodnjih dveh letih raslo zmerno (+1 %), podprto pa bo z uporabo v električnih vozilih, omrežjih in podatkovnih centrih, medtem ko naj bi cene bakra v letu 2026 narasle za 1 %. Cene kositra so v tretjem četrtletju 2025 medletno zrasle za 7,5 % (9 % v prvih treh četrtletjih), za celo leto 2025 pa je napovedana rast pri slabih 10 %. Rast je posledica okrepljene industrijske aktivnosti in rasti povpraševanja v elektroniki in fotovoltaiki. V letu 2026 bo sledila dodatna, 3-odstotna rast cen kositra.
Cene niklja so v tretjem četrtletju 2025 medletno upadle za 7,4 % (10,7 % v prvih treh četrtletjih), za celo leto 2025 pa je napovedan padec za 9 %, predvsem zaradi presežne ponudbe. V letu 2026 naj bi cene zmerno porasle (+1,3 %), saj se bo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem postopoma zategovalo. Indonezija, ki predstavlja približno 60 % svetovne proizvodnje, bo ohranjala prevlado, prehod na enoletne kvote pa bo krepil nadzor nad trgom. Cene cinka so v tretjem četrtletju 2025 zrasle medletno za 1,9 % (3,1 % v prvih treh četrtletjih), za celo leto 2025 pa je napovedana rast v višini enega odstotka. V letu 2026 naj bi se cene cinka zmanjšale za 1,8 %, ker bo gradnja na Kitajskem ostala šibka. Cene svinca so v tretjem četrtletju 2025 medletno upadle za 3,4 % (6,3 % v prvih treh četrtletjih), za celo leto 2025 pa je napovedan padec za 4,8 %. V letu 2026 naj bi cene ostale stabilne (+0,3 %), saj bo povpraševanje držala proizvodnja baterij za vozila z notranjim izgorevanjem, približno dve tretjini svetovne ponudbe pa bo prihajalo iz reciklaže, kar bo ohranjalo trg uravnotežen. Cene železove rude so v tretjem četrtletju 2025 zabeležile 0,2-odstotno medletno rast, v prvih treh četrtletjih pa so upadle za 11,6 %. Za celo leto 2025 pa je napovedan 10-odstotni padec cen, ki se bo nadaljeval tudi v letu 2026 (-4,1 %), predvsem zaradi šibkejše gradbene aktivnosti na Kitajskem in višje ponudbe iz Avstralije, Brazilije ter Zahodne Afrike.
5 ključnih podatkov za Slovenijo
-1,3 % (I-VIII 2025/I-VIII 2024) – industrijska proizvodnja
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je v avgustu 2025 v Sloveniji, v primerjavi s predhodnim mesecem, upadla za pol odstotka. Padec je izviral iz manjše proizvodnje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za šestino) in v rudarstvu (-1,3 %). V predelovalni dejavnosti je bila prisotna skromna, 0,3-odstotna rast proizvodnje, do česar je prišlo po znižanju ocene julijske rasti (+0,7 %). V prvih osmih mesecih leta 2025 je bila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih glede na enako obdobje predhodnega leta nižja za slab odstotek. Rast so zabeležili v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+13 %), proizvodnji živil (+7,5 %) in obdelavi lesa (+7 %). Z največjimi, dvoštevilčnimi padci, so se soočali v proizvodnji usnja, motornih vozil ter drugih vozil in plovil.
+ 0,6 % (I-VIII 2025/I-VIII 2024) – obseg prodaje tržnih storitvenih dejavnosti
Prihodki od prodaje v storitvenih dejavnostih v Sloveniji so v prvih osmih mesecih realno porasli za 0,6 % glede na enako obdobje preteklega leta. Rast je bila zabeležena v prometu in skladiščenju (+2,4 %), ob okrepljenem kopenskem prometu (+4,2 %) in zračnem prometu (+36 %). Rast je bila prisotna tudi v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+1,1 %), kjer so največjo rast beležile pravne in računalniške storitve (+6,6 %). Padec obsega prodaje v poslovanju z nepremičninami je znašal 10 %, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih pa 2,5 %. V zadnji skupini je bil večji upad obsega prihodkov zabeležen v pisarniških in spremljajočih poslovnih dejavnostih (-14,9 %) ter zaposlovalnih dejavnostih (-8,9 %). Prihodek gostinstva in IKT dejavnosti je bil realno na podobni ravni kot v predhodnem letu.
+1 % (2. čet. 2025/2. čet. 2024) – pretovor blaga cestnih vozil
Promet tovornih vozil čez cestne mejne prehode je v prvih osmih mesecih 2025 medletno porasel za 0,7 %, od tega je bil v avgustu medletno višji za 7 %. Upadel je pretovor tekočega razsutega tovora (-7,6 %), zlasti naftnih derivatov, in suhega razsutega tovora (-8,7 %), porastel pa pretovor velikih kontejnerjev (za desetino več) in motornih vozil (+12,8 %). Promet potniških vozil je prav tako letos medletno zmerno porasel (+0,3 %), od tega je bil v avgustu višji za 2,7 %. V prvih osmih mesecih leta 2025 je bil obseg pristaniškega blagovnega prometa (merjen v tonah) na podobni ravni kot v enakem obdobju lanskega leta, v letališkem blagovnem prometu pa so pretovorili za 6 % manj blaga, pri čemer ta v zadnjih treh mesecih ponovno zmerno narašča.
+1,6 % (I-IX 2025/I-IX 2024) – število upokojencev
V Sloveniji je bilo v prvih desetih mesecih 2025 skupaj 652.260 uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja, od tega je 76 % starostnih, 9,9 % invalidskih, 9,9 % vdovskih, 3,3 % družinskih in 0,9 % delnih pokojnin. Razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin je v prvem polletju znašalo 1,53, kar pomeni, da na enega upokojenca pride približno 1,5 zavarovanca. Struktura zavarovancev v Sloveniji v prvih osmih mesecih 2025 kaže, da je bilo največ zavarovancev zaposlenih pri pravnih osebah (79,5 %), sledijo zasebniki (8,7 %), zaposleni pri zasebnikih (4,6 %). Povprečna bruto starostna pokojnina je v prvih devetih mesecih 2025 znašala 951,68 EUR, povprečna neto pa 914,77 EUR.
-0,4 % (I-VIII 2025/I-VIII 2024) – delovno aktivno prebivalstvo
Število delovno aktivnih je bilo v prvih osmih mesecih leta 2025 glede na enako obdobje leta 2024 nižje za 3,5 tisoč, od tega je najbolj upadlo v predelovalni dejavnosti (4 tisoč oseb manj), kjer je bilo število delovno aktivnih (206,6 tisoč) najmanjše po septembru 2021. Padec je bil največji v proizvodnji kovinskih izdelkov (-2,5 tisoč), motornih vozil (850 oseb manj) ter drugih strojev in naprav (570 oseb manj). To je ublažila rast delovno aktivnih v farmaciji (+1,3 tisoč) in proizvodnji plastike (+830 oseb). Padec števila delovno aktivnih je bil prisoten še v gradbeništvu in zaposlovalnih dejavnostih (oboje -1,3 tisoč). Število delovno aktivnih je poraslo v socialnem varstvu (+1,8 tisoč), izobraževanju (+1,2 tisoč), zdravstvu (+900 oseb) ter v javni upravi, obrambi in dejavnosti obvezne socialne varnosti (+500 oseb).
