Shrani za kasnejše branje.
Povprečna gospodarska rast v evropskih državah naj bi v 2024 in 2025 znašala 1,7 %, še vedno pa se veliko držav, še posebej izven območje evra, sooča z nadpovprečno rastjo cen (7,8 % v 2024 in 5,2 % v 2025), zlasti zaradi rasti cen v storitvah, kar je povezano s plačnimi pritiski.
Darja Močnik, Analitika GZS
Razvita evropska gospodarstva z nižjo gospodarsko rastjo in nižjo inflacijo
V razvitih evropskih gospodarstvih, ki vključujejo države, kot so Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo in druge razvite ekonomije, naj bi rast BDP v letu 2024 znašala 1,0 % in se leta 2025 povečala na 1,4 %. Kljub rasti se ta gospodarstva še vedno soočajo z omejitvami zaradi stagnacije ali padcev v industrijski proizvodnji, medtem ko se je rast cen pomembno znižala. Inflacija se bo v teh državah znižala s 5,7 % leta 2023 na 2,4 % leta 2024, do leta 2025 pa je pričakovan padec na 2,0 %, kar se približuje ciljem centralnih bank (upoštevane ocene Mednarodnega denarnega sklada za leti 2024 in 2025).
V območju evra analitiki MDS ocenjujejo gospodarsko rast v višini 0,8 % v letu 2024 in povečanje leta 2025 predvidoma na 1,2 %. V največjih članicah območja evra bo rast skromna – pričakovana je rast v Italiji 0,7 %, v Franciji 0,8 % v letu 2024, v Nemčiji bo BDP stagniral, v Avstriji pa naj bi se celo skrčil za 0,6 %. Inflacija v območju evra bo leta 2024 znašala 2,4 %, do leta 2025 pa se bo zmanjšala na 2,0 %. To znižanje je posledica učinkov strožje monetarne politike in znižanja cen energentov, vendar inflacija v storitvenih sektorjih ostaja trdoživa.
Gospodarska rast v nordijskih državah (Švedska, Norveška, Danska in Finska) je predvidena pri 1,4 % v letu 2024 in 2,0 % v letu 2025. Inflacija, ki je leta 2023 znašala 5,2 %, bo leta 2024 padla na 2,4 %, do leta 2025 pa se bo stabilizirala pri 2,2 %, predvsem zaradi umirjanja rasti plač.
Za druge razvite evropske ekonomije, kot so Švica, Združeno kraljestvo, Češka, Andora in Izrael, je pričakovana 1,1-odstotna gospodarska rast v 2024 in 1,6-odstotna leta 2025. Inflacija, ki je leta 2023 dosegla 6,7 %, naj bi se v letu 2024 znižala na 2,4 % in leta 2025 na 2,0 %, kar je posledica zmanjšanega pritiska na rast plač zaradi manj tesnega trga dela in zmanjšanih stroškovnih pritiskov.
Evropske države v razvoju z izzivi povišane inflacije
Za evropska gospodarstva v razvoju, vključno z osrednjo, vzhodno in jugovzhodno Evropo, je napovedana gospodarska rast pri 3,2 % leta 2024 in 2,2 % leta 2025. Inflacija ostaja v skupini teh držav visoka. Z 18,5 % v letu 2023 in 18,8 % v letu 2024 naj bi se v 2025 znižala na 11,7 %. Pri rasti cen bodo izstopale Turčija, Ukrajina in Belorusija. V državah zahodnega Balkana naj bi cene v 2025 porasle manj, in sicer za 3 %.
Države srednje Evrope, kot sta Poljska in Madžarska, bodo v letu 2024 dosegle 2,7-odstotno gospodarsko rast, ki naj bi se leta 2025 povečala še nekoliko bolj, na 3,4 %. Ta gospodarstva imajo koristi od tujih investicij in regionalnega povezovanja, a se soočajo z inflacijskimi pritiski. Inflacija v tej regiji je bila leta 2023 12,5 %. Pričakovati je, da se bo leta 2024 znižala na 3,9 % in leta 2025 ponovno rahlo okrepila na 4,3 %. Visoka rast plač in stabilna notranja potrošnja ostajata glavna gonila inflacije.
Skupina držav v vzhodni Evropi, vključno z Belorusijo, Rusijo in Ukrajino, bo leta 2024 zabeležila gospodarsko rast v višini 3,6 %, ki naj bi se leta 2025 zmanjšala na 1,5 %. Vzrok za to upočasnitev so geopolitične napetosti in omejen dostop do mednarodnih trgov. Inflacija bo v tej regiji porasla s 6,5 % leta 2023 na 7,6 % leta 2024 in rahlo upadla v 2025 na 6,2 %.
Med članicami EU v jugovzhodni Evropi, kot sta Bolgarija in Romunija, se pričakuje gospodarska rast 2,0 % leta 2024 in 3,1 % leta 2025. Regija bo imela koristi od dostopa do evropskih sredstev za razvoj infrastrukture in povečanje produktivnosti. Inflacija, ki je bila leta 2023 pri 10,0 %, se bo leta 2024 znižala na 4,8 % in do leta 2025 na 3,4 %, podprta s strožjo monetarno politiko.
V državah jugovzhodne Evrope, ki niso članice EU, kot so Srbija, Albanija ter Bosna in Hercegovina, je predvidena gospodarska rast pri 3,4 % leta 2024 in se bo leta 2025 povečala na 3,7 %. Ta gospodarstva imajo nizko stopnjo razvitosti, kar jim praviloma omogoča višjo rast, vendar ostajajo ranljiva zaradi politične nestabilnosti in infrastrukturnih omejitev. Inflacija, ki je bila leta 2023 9,2 %, se bo leta 2024 znižala na 3,5 %, leta 2025 pa na 2,9 %.
Vse regije bodo torej leta 2024 in 2025 beležile zmerno gospodarsko rast in postopno zmanjševanje inflacije. A trdoživa inflacija, zlasti v storitvenih sektorjih, ostaja izziv, zaradi česar bodo centralne banke še naprej vodile prilagodljive monetarne politike.
10 ključnih podatkov za Slovenijo
1. Poslovna klima v Sloveniji: -4,1 odstotne točke (oktober 2024)
Gospodarska klima se je oktobra v Sloveniji na mesečni ravni močneje znižala, in sicer za 1,7 o. t. glede na september, kar predstavlja najnižjo raven po novembru 2023. Padec je bil prisoten tudi na trimesečni ravni, kjer se je gospodarska klima (-0,4 o. t.) spustila na najnižjo raven v zadnjega pol leta, k čemur je najbolj pripomoglo nižje zaupanje med potrošniki (-1,7 o. t.) in v predelovalni dejavnosti (-0,3 o. t.), medtem ko je v trgovini na drobno in v storitvah zaupanje stagniralo. Poraslo je zgolj v gradbeništvu (+1,3 o. t.), kjer je bilo najvišje v zadnjih petih mesecih.
2. Industrijska proizvodnja: -1,9 % (I-VIII 24/I-VIII 23)
Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je v avgustu na mesečni ravni porasla za 0,3 %, v predelovalnih dejavnostih pa se je znižala za 0,2 %. V prvih osmih mesecih leta 2024 je bil skupen obseg industrijske proizvodnje medletno za 1,9 % nižji, k čemur je prispevala za 23 % nižja proizvodnja v oskrbi z električno energijo ter minimalna rast (+0,6 %) v predelovalnih dejavnostih, ki sicer predstavljajo okoli 95 % celotne industrijske proizvodnje, medtem ko je bila v rudarstvu višja za 11,5 %. Proizvodnja visokotehnološko zahtevnih proizvodov (zdravila, elektronika) je bila nižja za 1,7 %, vendar zadnje tri mesece kaže znake okrevanja proizvodnje. Nižja je bila tudi proizvodnja nizko tehnoloških proizvodov (-1,3 %).
3. Blagovni izvoz: 11 % (I-IX 24/I-IX 23)
V prvih devetih mesecih leta 2024 je bila dinamika trgovinske blagovne menjave Slovenije izrazitejša na uvozni strani, na kar je bistveno vplivala rast trgovinske menjave, povezana z večjo farmacevtsko družbo. Uvoz je v obdobju enega leta porasel za 13,5 % in je dosegel 48,6 mrd EUR; zlasti je za slabo tretjino porasel uvoz iz držav nečlanic EU. To je posledica rasti poslov oplemenitenja blaga s Švico, medtem ko je iz držav članic EU-27 uvoz porasel le minimalno. Izvoz se je v tem obdobju povečal počasneje (za 11 %) in je dosegel 45,5 mrd EUR, predvsem zaradi 24 % večjega izvoza v države nečlanice EU, medtem ko je v države članice EU-27 porasel za dober odstotek.
4. Prihodek v tržnih storitvenih dejavnostih: +3,0 % (I-VIII 2024/I-VIII 2023)
V prvih osmih mesecih je bil nominalni prihodek od prodaje v storitvenih dejavnostih v Sloveniji višji za 3 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Visoka rast prihodkov je bila zabeležena v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 7,5 %), predvsem v dejavnosti najema in zakupa (za dobro četrtino) ter dejavnosti potovalnih agencij, organizacij potovanj (za 8 %), kjer se rast sicer umirja. Višja rast je bila zabeležena še v poslovanju z nepremičninami (18 %). Znižanje nominalnega prihodka je bilo zabeleženo v prometu in skladiščenju (-1,3 %), od tega predvsem v kopenskem prometu, cevovodnem transportu (-3,7 %), kjer je bil avgusta zabeležen 1,4-odstotni mesečni upad.
5. Prihodek v trgovini na drobno: -0,6 % (I-IX 2024/I-IX 2023)
Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno (z vključenimi motornimi gorivi) je bil v prvih devetih mesecih nižji za 0,6 % glede na enako obdobje lani (prilagojeno za sezono in koledar). K medletnem padcu je ključno prispeval padec v trgovini z motornimi gorivi (za 6,4 %), medtem ko je v trgovini na drobno brez motornih vozil prihodek porasel za 1,1 %. K slednjemu je predvsem prispevala rast v trgovini z živili (+1,6 %) ob minimalnem zvišanju prodaje v trgovini z neživili (+0,5 %). V dejavnosti trgovine z motornimi vozili je bila prodaja realno višja za 7,4 %.
6. Prenočitve turistov: +3,8 % (I-IX 2024/I-IX 2023)
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo za 3,8 % več prenočitev kot v enakem obdobju lani. Septembrska medletna dinamika gibanja prenočitev (+0,4 %) je bila nekoliko nižja glede na močno avgustovsko rast. V prvih devetih mesecih letos je bilo za 6 % več tujih prenočitev, domačih pa za 2,3 % manj. Relativna rast števila prenočitev tujih gostov je bila najvišja pri gostih iz Kitajske (za polovico več), Nove Zelandije, Kanade in Latvije (vse za četrtino več). Dobro polovico prirasta števila prenočitev tujih gostov so v prvih devetih mesecih ustvarili gostje iz Poljske, ZDA, Združenega kraljestva, Nemčije, Hrvaške in Madžarske.
7. Vrednost gradbenih del: -9,3 % (I-VIII 2024/I-VIII 2023)
Obseg opravljenih gradbenih del v Sloveniji je bil v avgustu po desezoniranih podatkih nižji za 3 % glede na julij. V prvih osmih mesecih 2024 je tako bil za 9,3 % manjši glede na enako obdobje leta 2023. K padcu je prispeval za 13 % manjši obseg gradnje stavb, padec gradnje inženirskih objektov (za 11,5 %) ter padec pri specializiranih gradbenih delih (-4,9 %). V 2. četrtletju 2024 so se stroški gradnje novih stanovanj v primerjavi z letošnjim 1. četrtletjem zvišali za 2,5 %, v primerjavi z lanskim 2. četrtletjem pa za 4,7 %. Tudi v prvem polletju 2024 so bili višji kot lani v prvem polletju, in sicer za 4,6 %.
8. Cene življenjskih potrebščin: +2,0 % (I-X 2024/I-X 2023)
Cene življenjskih potrebščin so oktobra v Sloveniji na mesečni ravni upadle za pol odstotka, kar je največji mesečni padec cen v zadnjih desetih mesecih. Glede na oktober 2023 so bile cene v oktobru 2024 nespremenjene, kar predstavlja prvo prekinitev letne rasti cen po februarju 2021. V enem letu so se najbolj podražile storitve, in sicer v povprečju za 3,2 %, blago pa se je pocenilo za 1,6 %. Cene trajnega blaga in blaga dnevne uporabe so upadle za 1,2 % oz. 2,6 %, medtem ko so se cene poltrajnega blaga zvišale za 2,1 %. V enem letu so se med dvanajstimi cenovnimi skupinami najbolj znižale cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 3,1 %; oktobra za 8,6 %, predvsem zaradi padca cen električne energije, zaradi spremembe sistema obračunavanja omrežnine, pri čemer oktober spada v nižjo sezono s časovnimi bloki z nekoliko ugodnejšimi tarifami). Sledile so pocenitve iz skupine prevoza (-3,1 %).
9. Število delovno aktivnih: +1,3 % (I-VIII 2024/I-VIII 2023)
V avgustu 2024 je bilo v Sloveniji približno 941,8 tisoč delovno aktivnih oseb, kar je 1,4 tisoč oseb (-0,2 %) manj kot v preteklem mesecu, kar je sezonsko popolnoma pričakovano znižanje. V prvih osmih mesecih leta je bilo povprečno število delovno aktivnih medletno (glede na prvih osem mesecev 2023) višje za 1,3 % (+12 tisoč oseb). Medletna avgustovska rast je izvirala iz večjega neto zaposlovanja v gradbeništvu (+5,3 %), drugih dejavnostih (+2,5 %), IKT dejavnosti in izobraževanju (obe +2,2 %), medtem ko so se s padci soočali v rudarstvu (-4,8 %), kmetijstvu (-3 %). Mesečna stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je v oktobru minimalno porasla glede na september in dosegla še vedno nizkih 3,4 %.
10. Povprečna bruto plača: +6,5 % (I-VIII 2024/I-VIII 2023)
Podatki o gibanju nominalnih bruto plač v Sloveniji kažejo, da je medletna rast plač avgusta dosegla 5,8 % (neto: +3,4 %), kar predstavlja upočasnitev rasti glede na julij. Zaostajanje rasti neto plač (+4 %) za rastjo bruto plač (+6,5 %) v prvih osmih mesecih 2024 je posledica uvedbe obveznega dodatnega zdravstvenega prispevka in odsotnosti uskladitve dohodninske lestvice. Rast bruto plač je v zasebnem sektorju dosegla 7,7 % in je precej presegala rast plač v javnem sektorju (+4,3 %).