Shrani za kasnejše branje.
Energijski šoki prispevajo k vztrajanju inflacijskih pritiskov, hkrati pa ob oslabitvi poslovnega zaupanja povečujejo tveganja za upočasnitev gospodarske rasti.
Darja Močnik, Analitika GZS
Motnje v transportu skozi Hormuško ožino ter napadi na energetsko infrastrukturo zalivskih držav so zvišali cene nafte in plina, številnih njunih derivatov in tako povečali negotovost glede cen in dobav. To ima negativen vpliv na gospodarsko rast in pozitivnega na višjo rast cen – inflacijo. Višje cene energentov, še posebej pogonskih goriv, se hitro odrazijo v zasebni potrošnji predvsem prek slabše kupne moči, šibkejšega razpoloženja gospodinjstev in višjega previdnostnega varčevanja. Pričakovati je manj nakupov trajnih dobrin ter diskrecijskih storitev, kot sta ne nujni transport in turizem, del stroškov pa se postopno prenaša tudi v druge skupine blaga.
V osnovnem scenariju ECB ocenjuje za območje evra, da naj bi se realna rast BDP v letu 2026 upočasnila na 0,9 %, po 1,5 % v letu 2025, nato pa se v letih 2027 in 2028 postopno okrepila na 1,3 % do 1,4 %. Glavni zavori bosta šibkejša zasebna potrošnja in zadržana rast investicij, saj višje cene energentov zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev in slabijo poslovno zaupanje. Kljub temu naj bi srednjeročno rast še naprej podpirali odporen trg dela, javna poraba ter višji infrastrukturni in obrambni izdatki. Inflacija (HICP) naj bi se v osnovnem scenariju opazno dvignila in naj bi v letu 2026 znašala 2,6 %, potem ko naj bi v drugem četrtletju dosegla 3,1 %, kar bo zmanjšalo realno kupno moč prebivalstva. Glavni razlog je skok cen energentov, saj naj bi cena sodčka nafte brent v drugem četrtletju dosegla okoli 90 USD, plina pa približno 50 EUR/MWh (ttf Rotterdam), nato pa naj bi se postopno umirila. Ob tem naj bi se višji energetski stroški od konca leta 2026 postopno prelili tudi v cene hrane, zato se pričakuje okrepitev rasti cen.
V neugodnem scenariju bi bile motnje v oskrbi z energijo hujše, vendar še vedno pretežno začasne narave. Cena nafte naj bi v drugem četrtletju 2026 dosegla 119 USD za sod, cena plina pa 87 EUR/MWh. Rast BDP bi se znižala na 0,6 % v 2026 in na 1,2 % v 2027, medtem ko bi inflacija v 2026 porasla na 3,5 %. Ključna razlika glede na osnovni scenarij je močnejši prenos energetskega šoka na druge komponente cen, zlasti na hrano, blago, storitve in plače.
Najbolj negativen scenarij je izrazito stagflacijski. Predpostavlja še hujše in trajnejše motnje ter dodatno uničenje energetske infrastrukture. V takem primeru bi cena nafte v drugem četrtletju 2026 dosegla 145 USD za sod, cena plina pa 106 EUR/MWh. Rast BDP bi se v letu 2026 znižala na komaj 0,4 %, v letu 2027 pa na 0,9 %, pri čemer bi se v takem okolju povečalo tveganje kratkotrajne tehnične recesije, zlasti v obdobju najmočnejšega cenovnega šoka. Hkrati bi se skupna inflacija povzpela na 4,4 % v letu 2026 in ostala zelo visoka tudi v letu 2027, ko bi dosegla 4,8 %. To pomeni, da bi se začetni energetski šok močno prelil v hrano in druge cene, evrsko območje pa bi se hitro približalo okolju nizke rasti in vztrajno visoke inflacije.
Ključno sporočilo: tveganja ostajajo asimetrična – navzgor za inflacijo in navzdol za rast, odvisno od trajanja in intenzivnosti energetskega šoka.
5 ključnih podatkov za Slovenijo
+0,5 odstotne točke (I-III 2026/I-III 2025) – poslovna klima v Sloveniji
Gospodarska klima je na 3-mesečni ravni (prvo četrtletje letos) znašala -1,8 odstotne točke in se je izboljšala (za 0,5 o. t.) glede na enako obdobje 2025, glede na predhodno zadnje četrtletje 2025 pa se je poslabšala za 1,5 o. t. K poslabšanju gospodarske klime v primerjavi s predhodnim četrtletjem je vplivalo zmanjšanje zaupanja v gradbeništvu (-4 o. t.) ob slabšem pričakovanem zaposlovanju, v storitvenih dejavnostih (-3,3 o.t.) ob slabšem pričakovanem povpraševanju, v trgovini na drobno (-2,7 o. t.) in v predelovalnih dejavnostih (-1,3 o. t.). Le zaupanje potrošnikov se je izboljšalo za 3,3 o.t.
+8,9 % (4. čet. 2025/4. čet. 2024) – gradbeni stroški za nova stanovanja
Gradbeni stroški za nova stanovanja v Sloveniji so se v zadnjem četrtletju 2025 zvišali za 8,9 % glede na enako obdobje 2024, kar kaže na nadaljnje cenovne pritiske v stanovanjski gradnji. Najbolj so se zvišali stroški dela, in sicer za 15,6 %, na kar je vplivalo pomanjkanje usposobljene delovne sile in zimski regres. Po drugi strani so se stroški materiala zvišali precej zmerneje, za 1,4 %. Na četrtletni ravni (glede na 3. četrtletje 2025) so se skupni gradbeni stroški povečali še izraziteje, za 14,7 %, na kar je vplivala kar 30-odstotna rast stroškov dela, na kar je vplival tudi enkratni izplačan zimski regres. Gradbeništvo je še vedno dejavnost z največ prostimi delovnimi mesti, kjer je pomanjkanje usposobljenih delavcev pomemben omejitveni dejavnik.
-0,3 % (XI 2025-I 2026/XI 2024-I 2025) – izvoz blaga
Izvoz blaga se je po podatkih iz plačilne bilance v obdobju november 2025-januar 2026 medletno zmanjšal za 0,6 %, uvoz pa povečal za 0,3 %. Na evropske trge se je izvoz blaga zmanjšal (-0,3 %) kot tudi uvoz (-1,4 %), kar kaže na zadržano gospodarsko aktivnost v evropskem prostoru. Izvoz v Ameriko se je zmanjšal za 11,0 %, uvoz pa za 7,3 %, kar lahko pripišemo učinku višjih uvedenih carinskih tarif. Na uvozni strani pa je izrazito izstopala rast iz azijskih držav (+26,0 %), kar nakazuje večjo odvisnost od azijskih dobavnih verig, medtem ko je bila rast izvoza v azijske države nizka (+2 %). Izvoz storitev se je v tem obdobju povečal za 6,5 %, uvoz pa za 6,1 %.
+6,8 % (XI 2025-I 2026/XI 2024-I 2025) – prihodek v tržnih storitvenih dejavnosti
Nominalni prihodek v storitvah se je v obdobju november 2025-januar 2026 povečal za 6,8 % glede na enako obdobje leto prej. Rast je bila najizrazitejša pri poslovanju z nepremičninami (+12,3 %), informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (+9,9 %), kjer izstopa rast v računalniškem programiranju (+14,4 %). Sledi rast v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+9,2 %), ob višji rasti drugih strokovnih in tehničnih dejavnosti (+12 %). Prihodek v gostinstvu je porasel za 7,5 %. Promet in skladiščenje beleži skromnejše rasti prihodkov (+2,6 %), ob padcu v zračnem prometu (-4,5 %). Med drugimi raznovrstnimi dejavnostmi (+5,1 % rast) izstopajo po rasti pisarniške storitve (+16,2 %) in po zmanjšanju zaposlitvene dejavnosti (-2 %).
-3,0 % (XI 2025-I 2026/XI 2024-I 2025) – industrijska proizvodnja
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v obdobju november 2025-januar 2026 medletno za 3 odstotke nižja. K temu je ključno prispeval 2,8-odstoten padec obsega industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Z največjimi padci so se soočali v proizvodnji drugih vozil in plovil (-29 %), popravil in montaži strojev (-24 %), kemikalij in kemičnih izdelkov (-8,1 %), proizvodnji usnja in proizvodnji elektronskih naprav (-6,6 %), z rastjo pa v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (+14,4 %) ter proizvodnji računalnikov in elektronskih naprav (+13,8 %). V rudarstvu se je proizvodnja skrčila za petino in v oskrbi z električno energijo, plinom in paro za 3 %.
*Upoštevani statistični podatki, znani do 30. 3. 2026
