Shrani za kasnejše branje.
Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani študente učijo, da morajo inženirske odločitve utemeljiti in prevzeti odgovornost za njihove posledice.
Darja Kocbek; foto: Željko Stevanić
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) je osrednja slovenska visokošolska in raziskovalna ustanova na področjih gradbeništva, geodezije, vodarstva in okoljskega inženirstva, stavbarstva ter prostorskega načrtovanja. Njena posebnost je, da pod eno streho povezuje zelo širok spekter znanj o grajenem in naravnem okolju. To omogoča celostno obravnavo izzivov – od odpornosti stavb in javne infrastrukture na potrese, poplave in podnebne spremembe do digitalizacije gradnje, razvoja materialov, upravljanja voda, trajnostne mobilnosti, geoinformatike in prostorskega razvoja, pravi dekanja prof. dr. Violeta Bokan-Bosiljkov.
Koliko študentov imate vpisanih v študijskem letu 2025/26 in kakšen vpis imate za študijsko leto 2026/2027?
V študijskem letu 2025/2026 je na fakulteti na vseh treh stopnjah vpisanih 968 študentov, kar je največ v zadnjih petih letih. Izvajamo pet prvostopenjskih in pet drugostopenjskih študijskih programov ter interdisciplinarni doktorski program Grajeno okolje. Pomemben del našega delovanja predstavljata raziskovanje in razvoj.
Kako ste zadovoljni z interesom mladih za poklice, za katere jih izobražujete?
Z interesom mladih za poklice na področju gradbeništva smo zadovoljni, saj se trend v zadnjih letih jasno obrača navzgor. Za državljane EU smo na univerzitetnem programu Gradbeništvo za študijsko leto 2026/2027 razpisali 110 mest, v prvem prijavnem roku pa je program kot prvo željo izbralo 126 kandidatov. Za visokošolski strokovni program Operativno gradbeništvo smo razpisali 88 mest, prvih želja pa je bilo 96. Na obeh programih je torej že v prvem prijavnem roku število prvih želja preseglo število razpisanih mest. Poleg tega je za kandidate iz držav, ki niso članice EU, predvidenih še 18 vpisnih mest. To je velik premik v interesu mladih za gradbene poklice. Še v študijskem letu 2018/2019 je bilo na univerzitetnem programu Gradbeništvo 33 prvih želja, na Operativnem gradbeništvu pa 20. Končni vpis bo znan po zaključenih vpisnih postopkih, vendar že podatki o prvih željah kažejo, da sta oba programa ponovno zelo privlačna. Za panogo, ki se že dalj časa sooča s pomanjkanjem inženirskega in kvalificiranega kadra, je to spodbudna novica.
- Z interesom mladih za poklice na področju gradbeništva smo zadovoljni, saj se trend v zadnjih letih jasno obrača navzgor.
Kje vidite razloge za takšno povečanje zanimanja?
Takšen razvoj je tudi rezultat našega dolgoročnega delovanja. Zadnjih dvanajst let sistematično promoviramo inženirske poklice, sodelujemo s srednjimi šolami in gospodarstvom, hkrati pa stalno posodabljamo študijske vsebine. Mladi danes bolje prepoznavajo, da gradbeništvo ni le klasično gradbišče, temveč področje, na katerem se srečujejo ustvarjalnost, digitalne tehnologije, robotika, umetna inteligenca, trajnost, odpornost na naravne nesreče in neposreden vpliv na kakovost življenja.
Za katere programe in poklice, za katere izobražuje vaša fakulteta, je med mladimi največ zanimanja?
Največ zanimanja je trenutno za oba prvostopenjska programa s področja gradbeništva – univerzitetni študij Gradbeništvo in visokošolski strokovni študij Operativno gradbeništvo. Prvi je izraziteje usmerjen v poglobljeno inženirsko znanje, projektiranje in nadaljevanje študija na magistrski ravni, drugi pa je bolj aplikativno naravnan in študente neposredno pripravlja na organizacijo, vodenje in izvajanje gradbenih del. Med mladimi so posebej privlačna področja, kjer se klasično gradbeniško znanje povezuje z novimi tehnologijami: informacijsko modeliranje zgradb oziroma BIM, digitalni dvojčki, avtomatizacija in robotizacija gradnje, pametna infrastruktura ter projektiranje potresno in podnebno odpornih objektov. Na magistrski stopnji je v mednarodnem okolju zelo prepoznavna smer BIM A+, ki privablja številne študente iz različnih delov sveta.
- Med mladimi so posebej privlačna področja, kjer se klasično gradbeniško znanje povezuje z novimi tehnologijami.
Kateri so glavni poklici prihodnosti na področju gradbeništva?
Gradbeni inženir ostaja temeljni poklic prihodnosti, vendar se njegova vloga spreminja in širi. Potrebovali bomo strokovnjake, ki bodo znali povezovati znanje o stavbah in javni infrastrukturi z digitalnimi orodji, okoljskimi merili in upravljanjem celotnega življenjskega cikla objektov. Med ključnimi profili bodo projektanti in vodje gradenj z dobrim poznavanjem BIM-a, strokovnjaki za digitalne dvojčke in upravljanje podatkov, inženirji za avtomatizacijo in robotizacijo gradnje ter strokovnjaki za vzdrževanje, prenovo in podaljševanje življenjske dobe objektov. Zelo iskani bodo tudi strokovnjaki za potresno in podnebno odpornost, varstvo pred poplavami in plazovi, upravljanje voda, trajnostno mobilnost, geotehniko, energetsko učinkovite stavbe in prostorsko načrtovanje. Zaradi vse večjega poudarka na krožnosti bodo potrebna znanja o sledljivosti materialov, digitalnih potnih listih, montažni in modularni gradnji, ponovni uporabi in varnem recikliranju. Ob tem ne smemo pozabiti na poklice, ki jih izobražujejo strokovne in srednje šole. Prihodnost panoge ni odvisna le od števila inženirjev, temveč tudi od dobro usposobljenih delovodij in kvalificiranih gradbenih delavcev. Pomanjkanje znanja na gradbiščih neposredno vpliva na kakovost, varnost in hitrost gradnje. Zato bo treba okrepiti ugled, usposabljanje in ustrezno vrednotenje vseh gradbenih poklicev.
- Stroka se hitro spreminja in dober inženir mora spremljati novosti, ki prihajajo.
Katere so glavne kompetence za področje gradbeništva, ki jih študenti pridobijo na vaši fakulteti?
Študenti najprej pridobijo trdno temeljno znanje matematike, fizike, mehanike, gradbenih materialov, geotehnike, hidrotehnike, konstrukcij, prometnic, organizacije gradnje in gradbene informatike. Naučijo se načrtovati, dimenzionirati, organizirati, voditi, izvajati in vzdrževati gradbene objekte ter pri tem povezovati tehnične, ekonomske, okoljske, funkcionalne in varnostne zahteve. Programi zagotavljajo strokovne osnove, potrebne za opravljanje reguliranih nalog in pridobivanje strokovnih pooblastil v skladu z zahtevami stroke in Inženirske zbornice Slovenije. Enako pomembni so analitično in kritično mišljenje, ustvarjalno reševanje kompleksnih problemov, delo z digitalnimi orodji in podatki, interdisciplinarno sodelovanje ter jasno strokovno komuniciranje. Študente učimo, da morajo inženirske odločitve utemeljiti in prevzeti odgovornost za njihove posledice. V gradbeništvu namreč napake lahko vplivajo na varnost ljudi in okolja še desetletja po dokončanju objekta. Pomembna kompetenca naših diplomantov je tudi sposobnost nadaljnjega učenja. Stroka se hitro spreminja in dober inženir mora spremljati novosti, ki prihajajo. Znati mora presoditi nove tehnologije, preveriti njihove omejitve in jih odgovorno vključiti v prakso. K temu prispevajo zahtevnost študija, projektno in laboratorijsko delo, praktično usposabljanje ter povezovanje študentov z raziskovalnimi projekti in gospodarstvom.
Kako v programe vključujete znanja s področja zelenega prehoda in razvoja novih materialov?
Zelenega in digitalnega prehoda ne obravnavamo kot ločeni temi, temveč ju vključujemo v strokovne predmete na vseh stopnjah študija. Pri zelenem prehodu študenti spoznavajo analizo življenjskega cikla, zmanjševanje ogljičnega odtisa, energetsko učinkovitost, podaljševanje življenjske dobe objektov, prenovo, prilagajanje podnebnim spremembam, modro-zeleno infrastrukturo, krožno ravnanje z materiali ter varno ponovno uporabo in recikliranje. Na fakulteti smo med drugim uredili raziskovalno-učni deževni vrt in razvijamo fizične modele, na katerih študenti bolje razumejo delovanje vodotokov in hidrotehničnih objektov. Na področju materialov poudarjamo, da trajnost ne pomeni zgolj povečevanja deleža sekundarnih surovin. Pri uvajanju novih materialov moramo dolgoročno dokazati njihovo mehansko zanesljivost, trajnost, vplive na okolje in zdravje. Velik potencial vidimo v podaljševanju življenjske dobe stavb in infrastrukture, optimizaciji preverjenih materialov, zniževanju deleža klinkerja v cementih, montažni gradnji ter kakovostnem recikliranju gradbenih ruševin. Varnost grajenega okolja mora ostati prvo merilo.
Kako vključujete umetno inteligenco in digitalizacijo?
Digitalizacija je vključena od osnovne uporabe sodobnih programskih orodij do BIM, digitalnih dvojčkov, senzorike, daljinskega zaznavanja, obdelave velikih podatkovnih zbirk, robotike in 3D-tiska. Umetno inteligenco uvajamo kot orodje za analizo podatkov, prepoznavanje vzorcev, optimizacijo procesov in podporo odločanju. Hkrati študente učimo kritične uporabe: rezultat umetne inteligence ni strokovna odločitev, dokler rezultata ne preveri in razume usposobljen inženir, ki zanj tudi prevzame odgovornost. Prav povezovanje naprednih tehnologij s temeljnim inženirskim znanjem je po našem mnenju bistvo gradbeništva 5.0.