Shrani za kasnejše branje.
Dokument Made in Slovenia2025 napoveduje dobre možnosti Slovenije, da postane prepoznavna konkurenčna lokacija za raziskave, razvoj in proizvodnjo farmacevtskega in biotehnološkega sektorja v širši regiji. A okno trenutne prednosti sektorja se oža, opozarjajo poznavalci.
Sergeja Širca
Gospodarski program za konkurenčni razvoj Slovenije Made in Slovenia 2035, ki ga je lani skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila GZS, vključuje tudi farmacevtski in biotehnološki sektor, saj je ta eden ključnih stebrov slovenskega gospodarstva – ustvari približno 2,7 % vseh prihodkov in 5,9 % slovenskega izvoza. 13.500 zaposlenih v tem sektorju pridela več kot 4 milijarde evre prihodkov. Področje izstopa z dodano vrednostjo na zaposlenega – ta znaša 122.000 evrov, kar je 90 % nad slovenskim povprečjem.
Sektor potrebuje vsaj 500 novih zaposlenih
Gre za tehnološko najnaprednejšo panogo, ki poleg klasičnih zdravil vključuje biološka zdravila, napredne terapije in personalizirano medicino. V tej panogi je trenutno v teku za več kot 2 milijardi evrov investicij, sektor pa potrebuje vsaj 500 novih zaposlenih. Soočajo se z izrazitim pomanjkanjem visoko usposobljenih kadrov, podfinanciranostjo raziskav in infrastrukture, zapleteno birokracijo ter prenizko mednarodno prepoznavnostjo Slovenije kot biotehnološke investicijske lokacije. »Zato so nujni sistemski ukrepi za razvoj in zadrževanje kadrov, privabljanje tujih strokovnjakov, večja vlaganja v raziskave ter poenostavitev regulativnega okolja,« poudarjajo avtorji programa.
Osrednji cilj dokumenta je, da Slovenija do leta 2035 postane ena najprivlačnejših evropskih destinacij za raziskave, razvoj, proizvodnjo in investicije v farmaciji in biotehnologiji ter s tem okrepi svojo globalno vlogo.
Cilji so ambiciozni, a dosegljivi
Pripravo dokumenta Made in Slovenia 2035 za farmacevtsko in biotehnološko panogo je v sodelovanju s ključnimi podjetji s tega področja in v partnerstvu z Zavodom Slovenija Biotech Hills vodilo Združenje kemijske industrije pri GZS. Strateške cilje in usmeritve programa ocenjujejo kot ustrezno zastavljene, ambiciozne in hkrati realno dosegljive. »V procesu priprave se je še dodatno potrdilo, da slovenska farmacevtska in biotehnološka podjetja dosegajo izjemne poslovne in inovacijske rezultate v evropskem in globalnem merilu. Njihovi ambiciozni investicijski in razvojni načrti kažejo na velik potencial panoge, ki pa ga bo mogoče v celoti uresničiti le ob ustrezni in pravočasni podpori države. Krepitev vodilne mednarodne vloge Slovenije na tem področju ima zato izrazit gospodarski in širši družbeni pomen,« poudarja Darja Boštjančič, direktorica Združenja kemijske industrije.
Za uspešno uresničevanje zastavljenih ciljev so po njenem mnenju ključni predvsem sistemski ukrepi na treh področjih: okrepitev vlaganj v raziskave, razvoj in raziskovalno infrastrukturo ter zagotovitev stabilnih in dolgoročno predvidljivih mehanizmov financiranja (zlasti za prehod od raziskav do industrijske uporabe); ciljno usmerjeni ukrepi na področju kadrov, vključno s prilagoditvijo izobraževalnih programov potrebam industrije ter z učinkovitejšim privabljanjem in zadrževanjem vrhunskih domačih in tujih strokovnjakov; na tretjem mestu pa poenostavitev in pospešitev regulativnih ter administrativnih postopkov. To je po mnenju Darje Boštjančič ključno za večjo privlačnost Slovenije kot lokacije za razvojne in proizvodne investicije v farmaciji in biotehnologiji.
Darja Boštjančič izpostavlja še pomen jasnega strateškega prepoznavanja panoge kot ene od nosilnih razvojnih prioritet države in bistvenega izboljšanja splošnega poslovnega okolja. Tesno sodelovanje med industrijo, znanostjo in državo je ključno za prenos znanja v prakso, hitrejšo komercializacijo inovacij in večjo mednarodno prepoznavnost Slovenije kot naprednega farmacevtskega in biotehnološkega okolja.
Tudi Nik Prebil, direktor Zavoda Slovenija Biotech Hills, meni, da je večina predlaganih rešitev hitro izvedljivih: »Druge so seveda dolgoročnejše narave. Ključna bosta sodelovanje vseh akterjev ter posluh države za podporo in zakonodajne spremembe. Le tako bomo v tej industriji postali konkurenčnejši in še bolj privlačni za tuje investitorje. Sočasno se bodo pri nas stroka in inovacije dodatno razvijale, kar bo že visoko dodano vrednost le še zvišalo. V zavodu si želimo celostno državno razumevanje strateškega pomena te industrije, podporo viziji ter fokus na izvedljivosti,« pravi Prebil. Po njegovem mnenju moramo v Sloveniji poenotiti razumevanje izrazitega pomena dodatne državne podpore realnim projektom in njihovi komercializaciji, predvsem z vidika raziskav in razvoja. »S tem prihajajo vlaganja v infrastrukturo, ki omogočajo razcvet tudi novih biotehnoloških podjetij. A tu nas – predvsem na področju startupov – čaka še nekaj dela,« napoveduje Prebil.
Nik Prebil, direktor Zavoda Slovenija Biotech Hills; Foto: osebni arhiv
V podjetju Novartis usmeritve strategije Made in Slovenia 2035 vidijo kot dobro utemeljene ter skladne z globalnimi trendi v panogi. »Slovenija ima zaradi visoke koncentracije znanja, obstoječe industrijske infrastrukture in močne raziskovalne tradicije izjemen potencial, da se razvije v vodilni center za biotehnologijo v Srednji in Vzhodni Evropi,« pove Marjan Novak, delavski direktor in član poslovodstva Novartisa d.o.o.. Predlagane usmeritve so po njegovem mnenju realne in izvedljive, zlasti ob nadaljnjem sodelovanju med industrijo, akademijo in državo. Priložnosti vidi predvsem v krepitvi kompetenc za razvoj bioloških zdravil, spodbujanju inovacijskih razvojnih raziskav, pospešeni digitalizaciji procesov ter boljšem vključevanju Slovenije v evropske in globalne vrednostne verige.
Marjan Novak, delavski direktor in član poslovodstva Novartisa d.o.o. Foto: arhiv podjetja Novartis
V Novartisu med ključnimi izzivi na poti do realizacije ciljev programa izpostavljajo štiri področja: regulatorne zahteve se v Evropski uniji spreminjajo počasneje kot drugod; omejitve pri pridobivanju talentov iz tujine; intenzivna mednarodna konkurenca ter nujnost hitrejših podpornih mehanizmov za inovacije.
Velik potencial panoge bo mogoče uresničiti le ob ustrezni in pravočasni podpori države.
Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija, pojasnjuje, da so usmeritve programa, kot so razvoj inovativnih in biotehnoloških platform, pospešena digitalizacija ter internacionalizacija, v jedru strategije njihovega podjetja. »V Sloveniji gradimo vertikalno integrirano evropsko središče za podobna biološka zdravila: razvoj v Ljubljani, proizvodnjo učinkovin v Lendavi in proizvodnjo končnih aseptičnih izdelkov na Brniku. Skupne načrtovane in tekoče naložbe Sandoza v Sloveniji do leta 2029 presegajo milijardo evrov. Naš primer potrjuje, da je Slovenija zanimiva destinacija za razvoj farmacije in biotehnologije in da je pot do teh ciljev izvedljiva,« poudarja Makuc. Krepitev razvojno-proizvodnih zmogljivosti v Sloveniji je strateškega pomena, saj globalno povpraševanje po podobnih bioloških zdravilih hitro narašča.
Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija; Foto: arhiv podjetja Sandoz
Za širšo uresničitev potenciala tega sektorja so potrebne hitre, predvidljive sistemske podpore na področju davkov, digitalizacije postopkov, energije in internacionalizacije. »Če bi morali izpostaviti eno stvar, ki bi kratkoročno najbolj olajšala našo načrtovano širitev, bi to bili ukrepi za hitrejše in lažje zaposlovanje visoko usposobljenih strokovnjakov,« pravi Makuc.
Pomen stabilnega poslovnega okolja
»Slovenija je že desetletja prepoznana kot okolje z močno razvito farmacevtsko panogo. Ta se je v zadnjih letih še okrepila in postala ena od glavnih konkurenčnih prednosti slovenskega gospodarstva, močno izvozno usmerjena in prepoznana na številnih trgih širom po svetu,« pravi David Bratož, član uprave v Krki, kjer pozdravljajo prizadevanja za krepitev farmacevtske panoge. »Pomembno je zagotavljati stabilno in predvidljivo poslovno okolje, ki omogoča investicije, nadaljnjo rast in razvoj, izobraževanje in privabljanje kadrov ter digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo poslovnih procesov.«
David Bratož, član uprave podjetja Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto; Foto: arhiv podjetja Krka
Tudi v podjetju Lotrič Meroslovje, ki je kot neodvisen ponudnik meroslovnih in sorodnih strokovnih storitev tesno vključeno v področje farmacije in biotehnologije, verjamejo, da so strateške usmeritve programa Made in Slovenia 2035 pravilne, »saj ustrezno prepoznavajo farmacevtsko in biotehnološko panogo kot enega ključnih nosilcev prihodnje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Poudarek na razvoju, digitalizaciji in večji mednarodni usmerjenosti sledi realnim potrebam trga. Hkrati pa menimo, da bo največji izziv v izvedbi – predvsem v tem, kako hitro in učinkovito se bodo cilji prenesli v konkretne ukrepe, ki jih podjetja lahko dejansko uporabijo v vsakdanjem delu,« poudarja Maja Brelih Lotrič, generalna direktorica podjetja.
Maja Brelih Lotrič, generalna direktorica podjetja Lotrič Meroslovje; Foto: arhiv podjetja Lotrič Meroslovje
Sogovorniki so soglasni, da je pomanjkanje visoko usposobljenih kadrov eden ključnih izzivov za celoten sektor. »Prav vrhunski kadri, tako za področje raziskav in razvoja kot za področje proizvodnje, so ključen pogoj za ohranjanje konkurenčnosti in rast panoge. Pobude za razvoj specializiranih izobraževalnih programov, večjo odprtost za mednarodne talente ter nadgradnjo raziskovalne infrastrukture so zato nujne,« pravi Marjan Novak iz Novartisa. Posebej izpostavlja pomen ukrepov na treh področjih: hitrejše sprejemanje mehanizmov, ki omogočajo privabljanje kadrov iz tujine; krepitev praktično usmerjenih študijskih programov na področju biotehnologije, kemije in informatike ter stabilen in predvidljiv okvir državnih spodbud za raziskave, razvoj in investicije v sodobne proizvodne zmogljivosti.
Nik Prebil opozarja, da bodo ob pomanjkanju ustreznih kadrov investicije napredovale počasi ali pa se lahko od njih kar poslovimo. »Podjetja v našem ekosistemu sicer kadre z različnimi ukrepi zaenkrat uspešno zadržujejo v Sloveniji. A ključna je ustrezna politika načrtovanja privabljanja visokoizobraženih tujih kadrov iz neposredne bližine in privabljanje v tujini živečih Slovencev nazaj,« pravi.
Makuc izpostavi, da Lekov naložbeni cikel v biofarmacevtiko neposredno ustvarja nova, visoko kvalificirana delovna mesta. Tri omenjene naložbe bodo prinesle približno 800 novih delovnih mest. »Ob tem Lek sodi med največje investitorje v znanje in razvoj kadrov v državi ter tesno sodeluje z univerzami, raziskovalnimi inštituti in šolami,« pojasnjuje Makuc. »Da bi te načrte uresničili v predvidenih rokih, bi podjetju najbolj pomagalo, če bi država še pospešila postopke in zmanjšala ovire pri uvažanju talentov iz tujine ter spodbujanju vrnitve slovenskih strokovnjakov iz tujine.« Davčna razbremenitev visoko kvalificiranih kadrov bi povečala privlačnost Slovenije, saj bistveno višji davki v primerjavi z nekaterimi konkurenčnimi državami lahko odvračajo strokovnjake. »V Leku sicer pozdravljamo ukrepe, kot je posebna dohodninska olajšava za povratnike in 100-odstotna olajšava za R&R, ki jo Slovenija edinstveno omogoča,« je povedal.
David Bratož poudarja, da Krka samo v Sloveniji zaposluje preko 7500 ljudi, v celotni skupini pa več kot 13.000. »Zaradi neprestane rasti in širitve našega poslovanja, pa tudi zaradi številnih upokojitev starejših sodelavcev, se naše potrebe po dodatnih, visoko kvalificiranih in drugih motiviranih zaposlenih še povečujejo. Pozdravljamo pobudo v krepitev izobraževalnega sistem kot je npr. ustanovitev Javne univerze v Novem mestu. Razvoju kadrov tudi sami namenjamo veliko pozornosti,« pravi.
Maja Brelih Lotrič se strinja, da brez sistemskih ukrepov za razvoj, zadrževanje in privabljanje strokovnjakov (tako domačih kot tujih) tudi ambiciozne investicije v infrastrukturo ne bodo dosegle pričakovanih učinkov. »Ob tem menimo, da bi morali biti ukrepi usmerjeni na celotno področje. Poleg proizvodnih podjetij so pomembni tudi podporni deležniki. Brez omenjenih osnov tudi večje investicije ne dosežejo želenih učinkov,« opozarja.
Brez usteznih kadrov bodo investicije napredovale počasi ali pa jih sploh ne bo.
Mednarodna prepoznavnost – rezultat odličnosti celotne verige
Sogovorniki vidijo dobre možnosti Slovenije, da postane prepoznavna konkurenčna lokacija za raziskave, razvoj in proizvodnjo farmacevtskega in biotehnološkega sektorja v širši regiji – vendar, kot poudarja Prebil: »Brez mednarodne promocije in prepoznavnosti Slovenija ne bo prepoznana kot ena najprivlačnejših destinacij v centralni in vzhodni Evropi. A pred dobro promocijo rabimo pogoj večje konkurenčnosti. Skupaj to ustvarja pogoje za nove investitorje. Slovenija je na dobri poti, a brez enotnosti in fokusa vseh akterjev to ne bo mogoče. Okno trenutne prednosti sektorja se oža, zato je izvedba predlaganih ukrepov, vsaj na kratkoročni ravni, zelo pomembna.«
Po mnenju Novartisa Slovenija sicer že danes privablja pomembne investicije ter je vpeta v mednarodne biotehnološke iniciative. Za dolgoročno konkurenčnost izpostavljajo bi bilo nujno oblikovanje samostojnega nacionalnega okvira ali strategije, ki bi biotehnologijo in farmacijo obravnavala kot strateško industrijo; intenzivnejše povezovanje industrije z raziskovalnimi organizacijami in inovacijskimi grozdi ter večja podpora internacionalizaciji podjetij in intenzivnejše promoviranje Slovenije v globalnih krogih investitorjev ter pri razvoju vrhunskih talentov. Za razvoj sektorja je ključen tudi pristop države na področju zagotavljanja dostopa bolnikov do novih zdravil. »Proces je zdaj zelo dolgotrajen, saj v povprečju v Sloveniji traja okoli 560 dni od odobritve zdravila na ravni EU do dostopnosti tega zdravila bolnikom v državi,« pojasni Marjan Novak.
Nenehno in redno vlaganje v lastne raziskave in razvoj je pomembno pravijo v Krki, kjer vsako leto v razvoj vložijo do 10 % prihodkov iz prodaje. »V Krkinem razvoju je zaposlenih preko 800 visoko usposobljenih strokovnjakov. Samo v zadnjih petih letih smo za širitev kapacitet namenili preko 500 milijonov evrov, še dodatnih 750 pa nameravamo investirati do leta 2030,« napoveduje David Bratož.
V podjetju Lotrič Meroslovje na podlagi sodelovanja z domačimi in tujimi partnerji menijo, da ima Slovenija dobre možnosti, da okrepi svoj položaj na področju farmacije in biotehnologije. »Prednost vidimo v znanju in izkušnjah, ki že obstajajo v okolju. Ocenjujemo, da mednarodna prepoznavnost ne bo rezultat zgolj marketinških aktivnosti, temveč predvsem dokazljive odličnosti v celotni verigi – od raziskav do proizvodnje in nadzora kakovosti. Kot ključne dodatne ukrepe ocenjujemo predvsem poenostavitev administrativnih postopkov, večjo predvidljivost regulativnega okolja ter aktivno vključevanje podpornih partnerjev v nacionalne in evropske razvojne projekte. Le s celostnim pristopom lahko Slovenija dolgoročno utrdi položaj zaupanja vredne in visoko kakovostne farmacevtske in biotehnološke lokacije v mednarodnem prostoru,« meni Maja Brelih Lotrič.