Shrani za kasnejše branje.
Drugi kvartal leta 2026 slovenskim podjetjem prinaša nabor različnih finančnih spodbud in podpornih mehanizmov za prehod v trajnostno in krožno gospodarstvo. Trajnostni prehod postaja eden ključnih dejavnikov konkurenčnosti – podjetja, ki vlagajo v učinkovito rabo virov, zmanjševanje odpadkov in razvoj krožnih poslovnih modelov, sledijo regulatornim zahtevam ter hkrati ustvarjajo dolgoročne poslovne prednosti.
Katja Bučan, Strateški razvoj in internacionalizacija, GZS
Mikro, mala in srednje velika podjetja bodo lahko koristila kombinacijo nepovratnih sredstev, ugodnih posojil, garancij ter strokovne podpore, ki jim omogoča razvoj konkurenčnih trajnostnih rešitev. Pomembno vlogo pri tem imajo tako finančne institucije kot tudi podporno okolje, ki podjetjem pomaga pri prehodu od strategije do konkretnih projektov.
Nepovratna sredstva: vavčerji in razpisi za trajnostni prehod
Med nepovratnimi spodbudami imajo vidno vlogo instrumenti Slovenskega podjetniškega sklada, ki podjetjem zagotavljajo enostaven dostop do manjših, ciljno usmerjenih sredstev. Trenutno lahko za predmetno področje omenimo dva vavčerja:
- V10 – vavčer za pridobitev certifikatov, ki sofinancira stroške certificiranja (do 60 %) ter podjetjem pomaga pri doseganju mednarodnih standardov kakovosti in trajnosti;
- V8 – vavčer za LCA analizo, ki podjetjem omogoča analizo okoljskih vplivov njihovih izdelkov ali procesov ter pripravo podlage za optimizacijo in razvoj trajnostnih rešitev.
Takšni instrumenti so pogosto prvi korak pri prehodu od zavedanja o trajnosti do konkretnih sprememb v poslovanju.
Na ravni večjih nepovratnih spodbud izstopa razpis P4LM 2026, ki spodbuja razvoj mikro podjetij v lesnopredelovalni industriji. Podjetja lahko pridobijo nepovratna sredstva za investicije v sodobno opremo, digitalizacijo in tehnološko nadgradnjo proizvodnje, ob tem pa razpis spodbuja tudi trajnostno rabo lesa kot ene ključnih domačih surovin.
- Podjetja lahko pridobijo sredstva za širok spekter ukrepov – od energetskih prenov stavb in optimizacije ogrevalnih sistemov do uvedbe sistemov upravljanja z energijo.
Trajnostna mobilnost in energetika: Borzen in Eko sklad
Pomemben del nepovratnih sredstev je namenjen energetiki in trajnostni mobilnosti. Borzen v letu 2026 izvaja več razpisov, kot so razpis za sofinanciranje pilotnih projektov zelene tovorne logistike (6,7 mio EUR), razpis za vzpostavitev javno dostopne polnilne infrastrukture izven cestnega omrežja TEN-T (15 mio EUR), razpis za sofinanciranje vzpostavitve javno dostopnih polnilnih parkov ob omrežju TEN-T (10 mio EUR) ter javni poziv Subvencije za spodbujanje okolju prijaznejšega prevozništva v cestnem prometu (3 mio EUR). Ti razpisi so posebej relevantni za podjetja s področja logistike, transporta, energetike in infrastrukture ter za podjetja, ki načrtujejo elektrifikacijo voznega parka, saj podpirajo razvoj razpršene, interoperabilne in tehnološko napredne infrastrukture za električna vozila.
Eko sklad ta segment dopolnjuje z nepovratnimi sredstvi in ugodnimi krediti za naložbe v energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Podjetja lahko pridobijo sredstva za širok spekter ukrepov – od energetskih prenov stavb in optimizacije ogrevalnih sistemov do uvedbe sistemov upravljanja z energijo, investicij v obnovljive vire energije ter nakupa okolju prijaznih vozil.
Finančni instrumenti: lažji dostop do kapitala
Poleg nepovratnih sredstev je na voljo več finančnih instrumentov, ki podjetjem omogočajo dostop do večjih in stabilnejših virov financiranja. Pomemben instrument je P1-2 plus 2026, ki združuje garancijo Slovenskega podjetniškega sklada (do 80 % kredita) in subvencionirano obrestno mero. Namenjen je MSP, ki zaradi pomanjkanja zavarovanj težje dostopajo do bančnih virov financiranja. Instrument zmanjšuje tveganje za banke in stroške financiranja za podjetja ter omogoča izvedbo investicij, zlasti na področjih digitalizacije, zelenega prehoda in krožnega gospodarstva. Gre za instrument, ki podjetjem pomaga premostiti vrzel med načrtovanjem in izvedbo projektov, kar je pri večjih razvojnih in investicijskih ciklih pogosto ena ključnih omejitev.
Foto: Depositphotos
Investicije v krožno gospodarstvo: SRRS
Eden od pomembnejših finančnih instrumentov za to področje je BIZI Krožno, ki ga izvaja Slovenski regionalno razvojni sklad. Gre za spodbujevalno investicijsko posojilo za projekte krožnega gospodarstva – od učinkovite rabe virov in uporabe recikliranih materialov do podaljševanja življenjske dobe izdelkov in optimizacije procesov. Projekti sledijo načelom krožnega gospodarstva (10R) in morajo izkazovati merljive učinke. Tovrstni instrumenti so ključni za podjetja, ki želijo trajnostne usmeritve prenesti v konkretne proizvodne in poslovne procese.
- Slovenski center za krožno gospodarstvo podjetjem nudi brezplačno strokovno svetovanje pri razvoju krožnih rešitev.
Razvojno financiranje: SID banka
Za večje razvojne in investicijske projekte pomembno vlogo igra SID banka, Slovenska razvojna in izvozna banka, ki podjetjem omogoča dostop do dolgoročnih in ugodnih virov financiranja za projekte, ki presegajo obseg klasičnih razpisov. Podpira projekte na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije, okolju prijaznih tehnologij, čistega transporta ter prilagajanja na podnebne spremembe. Instrumenti SID banke dopolnjujejo nepovratna sredstva in omogočajo financiranje kompleksnejših projektov, pri čemer pogosto predstavljajo ključen most med nepovratnimi spodbudami in tržnim financiranjem.
Pomen podpornega okolja
Poleg finančnih instrumentov ima pomembno vlogo tudi podporno okolje. Slovenski center za krožno gospodarstvo (SCKG), ki deluje pod okriljem GZS, podjetjem nudi brezplačno strokovno svetovanje pri razvoju krožnih rešitev. Prek individualnih strokovnih svetovanj podjetja dobijo konkretne usmeritve na področjih ravnanja z odpadki, krožnih poslovnih modelov, digitalizacije in certificiranja, dostopa do virov financiranja ipd. Takšna podpora podjetjem omogoča boljšo pripravo projektov in učinkovitejše koriščenje razpisov. Ob tem je za uspešno črpanje sredstev bistveno tudi aktivno delovanje podjetij. Ta morajo pravočasno prepoznati ustrezne instrumente, pripraviti kakovostne projekte ter zagotoviti ustrezno finančno konstrukcijo.
Poslovne priložnosti iz mreže EEN
Podjetja, raziskovalni inštituti, univerze, tehnološki centri in ustanove za razvoj podjetništva, ki svoje priložnosti iščejo izven slovenskih meja, se lahko za pomoč pri svetovanju pri izbiri razpisov ter iskanju ustreznih mednarodnih projektnih partnerjev obrnejo na svetovalce podporne mreže Enterprise Europe Network (EEN).
Vse podrobnosti o aktualnih razpisih redno objavljamo na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije med Aktualnimi razpisi. Za več informacij nam pišite na elektronski naslov razpisi@gzs.si.
N:Projekt EPIK, prejemnik energetske nagrade za najboljši promocijski projekt 2026
A:Maruša Boh
K:Kadri
B:energetska nagrada
B:projekt EPIK
B:Dnevi energetike
B:Energetska zbornica Slovenije
B:Ana Vučina Vršnak
B:Mojca Drevenšek
B:Sara Gregl
B:kadri v energetiki
B:GG maj 2026
Projekt EPIK – Energetski Poklici In Kompetence je na Dnevih energetikov v Portorožu po izboru strokovne komisije prejel energetsko nagrado v kategoriji Pomocijski projekt URE/OVE.
Maruša Boh, Služba za korporativno komuniciranje, GZS
Energetska zbornica Slovenije (EZS) je na začetku letošnjega leta kot partner pristopila k projektu EPIK. Projekt je prepričal strokovno komisijo in prejel energetsko nagrado, ki potrjuje izjemen pomen projekta. Projekt naslavlja enega ključnih strateških izzivov slovenskega energetskega sektorja: pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov na trgu dela.
Sodelovanje med EZS in Partnerstvom EPIK, zavodom za kadre v energetiki, je usmerjeno v dvig prepoznavnosti energetike med mladimi ter promocijo študijev in poklicev v energetiki, in sicer s pomočjo multimedijskih kariernih zgodb mladih strokovnjakov. Aktivnosti projekta EPIK so pomemben korak k dolgoročni stabilnosti kadrovskega bazena v energetiki.
- Samo v prvih treh letošnjih mesecih je okoli 1.200 mladih prišlo v živo v stik z EPIK, prek spleta so dosegli več kot 14.000 ogledov.
»EPIK neposredno odgovarja na izzive, ki jih je zbornica izpostavila v analizi kadrovskih potreb energetskega sektorja. Kar 92 % anketiranih podjetij, članov EZS, izpostavlja krepitev promocije poklicev v energetiki, 89 % pa potrebo po tesnejšem sodelovanju energetike z izobraževalnimi ustanovami. Oboje naslavlja prav projekt EPIK,« je poudarila izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak.
»V EZS verjamemo, da bo nagrada dodatno okrepila prepoznavnost projekta EPIK in spodbudila energetska podjetja k sodelovanju pri aktivnostih, ki dijakom in študentom približujejo poklice prihodnosti v energetiki,« še pravi mag. Vučina Vršnak.
Ustanoviteljica Partnerstva EPIK, zavoda za kadre v energetiki mag. Mojca Drevenšek je prepričana, da bo »energetski prehod uspešen le, če bo Slovenija pravočasno zagotovila zadostno število strokovnjakov, ki bodo vodili modernizacijo, digitalizacijo in trajnostno preobrazbo energetskega sistema«. Samo v prvih treh letošnjih mesecih je okoli 1.200 mladih prišlo v živo v stik z EPIK, prek spleta so dosegli več kot 14.000 ogledov in 2.500 unikatnih uporabnikov. Cilj je, da do marca 2027 okrepijo stik z mladimi – da v živo dosežejo 3.500 mladih, preko spletnega vodnika pa vsaj 6.000 uporabnikov.
Projekt EPIK, katerega cilj je dvigniti prepoznavnost energetike med mladimi, je prejel nagrado na letošnjih 28. Dnevih energetikov; Foto: Jernej Lasič.
Ena izmed »EPIK karierk« je tudi Sara Gregl, svetovalka na EZS. Njeno delo povezuje komunikacijske, tehnične, organizacijske in druge naloge v podporo razvoju politik in programskih ciljev zbornice: »Delo v energetiki me je že od nekdaj zanimalo. Res je, kar je pokazala kadrovska anketa, da mladi pri izbiri delodajalca v energetiki najbolj iščemo možnost osebnega in strokovnega razvoja. Pomembno je tudi, da naše osebne vrednote sovpadajo z vrednotami podjetja, kjer delamo. Ključna je delovna kultura z dobrimi medosebnimi odnosi.«