Shrani za kasnejše branje.
Slovenija ima kot častna gostja na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu odlično priložnost, da se kot majhna država z jezikom, ki ga v svetovnem merilu govori zanemarljivo število ljudi, predstavi kot literarno, kulturno in turistično bogata ter zanimiva krajina.
Mateja Jordan
Številni dogodki, ki so se in se še bodo, pod sloganom Satovje besed, zvrstili v Nemčiji, so pomembni za krepitev stikov na področju kulture in umetnosti, pa tudi gospodarstva in politike. Avtorjem in založnikom sejem v prvi vrsti pomeni enkratno priložnost z vidika prodaje avtorskih pravic v tujini.
V samo petih dneh sejma se bo zvrstilo več kot 250 dogodkov, na katerih bo sodelovalo 72 slovenskih avtorjev.
Foto: Holger Menzel
Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo RS (JAK), ki vodi projekt v sodelovanju s kuratorsko ekipo, še pred kulturnim izpostavlja poslovni značaj sejma, pomemben tudi za prepoznavnost države. Prepričana je, da si založniki in avtorji lahko obetajo lažjo prodajo avtorskih pravic z boljšim finančnim izplenom za prihodnja leta, ob obisku slovenskega paviljona pa bodo obiskovalci spoznali ne samo našo literaturo, pač pa tudi naravne značilnosti Slovenije in slovenski dizajn. »Hkrati pa vse mogoče razstave v mestu Frankfurt in tudi drugje v Nemčiji, zlasti v Berlinu, krepijo znamko Slovenije, države, kjer sta pomembni narava in kultura. Zaradi mnogih medijskih objav lahko pričakujemo tudi povečan turistični obisk.«
Naziv častne gostje Sloveniji sam po sebi ne zagotavlja pozornosti
Slovenija se bo v Frankfurtu predstavljala na več kot osmih lokacijah sejma in več kot 26 lokacijah v mestu. »Na sejmu imamo poleg 2500 kvadratnih metrov paviljona s tremi odri še nacionalno stojnico z odrom, stojnico z razstavo slovenske ilustracije, več slovenskih založnikov se bo predstavilo tudi samostojno,« pravi Katja Stergar.
V letu 2022 je bilo izdanih 5.056 tiskanih knjig in brošur, med njimi je bilo 3.610 izvirnih del, 1.446 prevodov, 4.047 prvih izdaj in 1.009 ponatisov. Izdanih je bilo 1.846 elektronskih knjig in brošur.
Pripravila Analitika GZS
V samo petih dneh sejma se bo zvrstilo več kot 250 dogodkov, na katerih bo sodelovalo 72 slovenskih avtorjev, več dogodkov bo posvečenih tudi slovenskim klasikom. Vključenih bo še okoli 180 drugih slovenskih in tujih gostov v strokovnem in spremljevalnem programu.
Vodja kuratorske ekipe dr. Miha Kovač je zadovoljen, da so uspeli pridobiti nekatera elitna prizorišča v mestu, skoraj vse dogodke z našimi avtorji pa bodo moderirali nemški novinarji ali pisatelji. Državi gostji naziv namreč ne zagotavlja nikakršne pozornosti, zanjo mora poskrbeti sama.
»Zgledovali smo se po uspešnih tujih praksah, nekaj malega pa smo izumili tudi sami,« priznava Kovač. Med drugim so v pripravah na Frankfurt organizirali tudi dve študijski potovanji nemških novinarjev v Slovenijo, kar se je obrestovalo z več kot 100 objavami o slovenski književnosti v nemških medijih. Te novinarje bodo uporabili tudi kot kuratorje; kuratorji slovenskih dogodkov bodo občasno tudi nemški avtorji in direktorji literarnih hiš. »Na nekaterih dogodkih pa bodo skupaj nastopali naši in tuji avtorji, da slovenske avtorje bolj jasno umestimo v nemški prostor,« taktiko za pritegovanje pozornosti razkriva Miha Kovač.
Če ne bi bili praktično vsi dogodki mednarodni, bi bil obisk našega paviljona pod vprašajem. »Mi imamo samo enega avtorja, s katerim bi se vsi avtorji iz drugih držav radi pojavili na odru in ki je magnet za publiko – to je Slavoj Žižek. Ostali avtorji pa še kako potrebujejo podporo, če želimo, da so vidni.«
Knjižne novitete in univerzalne teme
V slovenskem paviljonu bodo pripravili razstavo knjižnih prevodov slovenskih avtorjev, izšlih pri tujih založbah, ki so jo zasnovali pri Frankfurtskem sejmu. »V modni terminologiji bi rekel, da gremo predstavljat našo jesensko kolekcijo, torej tisto, kar je nedavno izšlo v tujih jezikih,« osnovno vodilo sejma izpostavlja Kovač in meni, da je novitet v nemščini in drugih jezikih dovolj za zanimiv program.
Izpostavili se bodo v zadnjih letih najbolj prevajani slovenski avtorji – poleg Slavoja Žižka še Evald Flisar, Drago Jančar, Goran Vojnovič, Aleš Šteger, Lila Prap, Manica K. Musil in Jana Bauer. V ospredju bodo tudi zamejski avtorji, kot so Florjan Lipuš, Maja Haderlap in Dušan Jelinčič ter pomembni pokojni avtorji, ki so v zadnjem času doživeli prve ali nove prevode v nemščino, med njimi so Slavko Grum, Srečko Kosovel, Tomaž Šalamun in Maruša Krese.
Znotraj »založništva in knjigotrštva« so v prvem polletju 2023 beležili najvišjo povprečno plačo v dejavnosti 58.190 – Drugo založništvo (2.383 EUR), sledi dejavnost 58.140 – Izdajanje revij in druge periodike (2.092 EUR), 58.110 – Izdajanje knjig (1.984 EUR) ter 47.610 – Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami (1.580 EUR).
Pripravila Analitika GZS
Število prevodov slovenskih del v nemščino je, po podatkih Katje Stergar, v zadnjih dveh desetletjih sicer močno naraslo. V zadnjem letu so pri JAK sofinancirali okrog 200 prevodov, od tega 24 v nemščino; to direktorica Katja Stergar izpostavlja kot pomembno, saj slovenske avtorje vabijo na dogodke, če imajo objavljena dela v nemškem jeziku.
Pozornost v strokovnem delu sejma bodo skušali pritegniti s temami, kot so književno branje v dobi zaslonov, založništvo in umetna inteligenca ter inovativnost na majhnih trgih.
Slovenija skozi mozaik kulturnih dogodkov
Stergarjeva opozarja na številne neknjižne dogodke in razstave tako v Frankfurtu kot drugod po Nemčiji, med njimi razstavo Čivki o preteklosti v Arheološkem muzeju. Pozornost naj bi zbudili tudi razstavi o Francetu Prešernu in slovenski romantiki ter Almi Karli; v galeriji Schirn v Frankfurtu bo razstavljala Maruša Sagadin, v Fotografie Forum Frankfurt trije slovenski fotografi, v razstavišču Portikus in ob legendarnem kiosku Saše Mächtiga pa bo na ogled razstava umetniških knjig.
Tematska retrospektiva slovenskega filma teče že od začetka oktobra, ko je serijo koncertov z uglasbenimi deli slovenskih pesnic in pesnikov začel tudi orkester Ensemble Modern. V času sejma bodo organizirali tudi koncert skupine Laibach z Bartolovim Alamutom. Vse dogajanje je povezano s knjigami, avtorji, založniki in kulturo ter Slovenijo nasploh.
Priložnost za slovenski turizem
Status častne gostje naj bi Sloveniji prinesel večjo splošno prepoznavnost, nenazadnje več kot polovica od 6.400 novinarjev v svojih objavah omenja tudi državo gostjo. Po prepričanju direktorice JAK gre za enega medijsko najbolj izpostavljenih, pa tudi organizacijsko in finančno zahtevnih dogodkov v zgodovini Slovenije, na katerega se Slovenija pripravlja že vse od leta 2016.
Stergarjeva izpostavlja številne medijske aktivnosti ter sodelovanja z različnimi slovenskimi in tujimi agencijami, kulturnimi centri in drugimi institucijami. »V zadnjih mesecih imamo več kot 300 medijskih objav – večino o knjigah in avtorjih, pa tudi o slovenskem založniškem trgu, slovenski kulturi in naravi. V času sejma bo tudi plakatna akcija STO in projekta Frankfurt za promocijo kulturnih in naravnih lepot in hkrati avtorjev.«
Po evidenci NUK je bilo za leto 2022 po začasnih podatkih evidentiranih 1.354 založnikov knjig in brošur (403 manj kot leta 2012), od tega je bilo 274 samozaložnikov.
Pripravila Analitika GZS
Frankfurt brez stanovske zbornice
Tudi Vladimir Kukavica, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS, je prepričan, da se bo Slovenija v Frankfurtu dobro odrezala. Razočaran pa je, da organizator v letošnje dogajanje ni vključil zbornice, saj je bila prav ta do leta 2008 organizatorka gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Zbornica bi lahko s svojim znanjem pripomogla k še uspešnejšem gostovanju.
»Javna agencija za knjigo je bila izbrana za izvajalca projekta, sama sem prevzela vodenje šele pred slabim letom in nikoli ni bilo predvideno, da bi vključevali druge soorganizatorje. Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pa na mednarodnem področju ni posebej dejavna,« pa odgovarja Katja Stergar.