Shrani za kasnejše branje.
Konferenca GoDigital je v središče postavila moč podatkov in umetne inteligence (UI) za ustvarjanje poslovne vrednosti. Nagrado GoDigital 2023 je za projekt Frodo AI prejelo podjetje MEDIUS.
mag. Tajda Pelicon, GZS, Služba za strateško komuniciranje; foto: Tadej Kreft
Prednosti in pasti umetne inteligence
Umetna inteligenca omogoča doseganje pred kratkim še nepredstavljivih ravni digitalnega poslovanja, inovativnosti in konkurenčnosti. A hkrati prinaša tudi nove nevarnosti zaradi obsega podatkov in informacij, ki ji jih damo na razpolago. Ravno zato je pravilno upravljanje s podatki postalo nuja, ki lahko odloča o konkurenčnem položaju tako posameznega podjetja kot gospodarstva kot celote. To so se strinjali udeleženci že 6. konference GoDigital v organizaciji GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije.
Na okrogli mizi so govorci razpravljali o tem, kako izkoristiti moč podatkov in umetne inteligence za ustvarjanje poslovne vrednosti.
Priložnosti pri uporabi in obdelavi podatkov
»Gospodarska zbornica Slovenije odločno podpira vsa področja digitalizacije in digitalne preobrazbe slovenske družbe,« je uvodoma izpostavila Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS. Brez digitalizacije ne bo zelenega prehoda in brez ustreznega znanja in kompetenc s področja informacijske in komunikacijske tehnologije bodo slovenska podjetja izgubila boj s konkurenčnimi podjetji iz bolj razvitega dela sveta. V Nacionalnem strateškem načrtu za digitalno desetletje si je Slovenija, po njenih besedah, večinoma postavila cilje, ki so usklajeni s cilji EU. Vprašanje pa je, ali so, glede na predvidene ukrepe, uresničljivi. Gospodarstvu je namreč namenjenih daleč premalo sredstev. Še posebej za mala in srednje velika podjetja, ki na področju digitalne zrelosti zaostajajo. Prav tako ni jasno, kako doseči ciljno število IKT strokovnjakov.
Državni sekretar na MGTŠ Matevž Frangež vidi največjo dodano vrednost v dobri ekosistemski povezanosti kot podpori sodelovanju gospodarstvenikov, ki izkoriščajo priložnosti pri uporabi in obdelavi podatkov. Ta ekosistem skupaj gradijo ZIT, sama GZS, IKT mreža, pa tudi druge iniciative. »Vsi se strinjamo, da je treba izkoristiti priložnosti časa za hitro napredovanje,« je dejal. A potrebujemo tudi soglasje, kako do tega priti: »Rabimo okrepljen ekosistemski pristop, visoko soglasje o ciljih in čim višje soglasje o tem, kako do teh ciljev priti.«
Evropska komisija v politiki digitalnega desetletja uvaja regulativo in različne ukrepe, ki odpirajo enotni evropski podatkovni trg. Poenostavili bodo poslovanje med državami z enotnimi standardi, pravili in trg odprli za širšo uporabo podatkov, hkrati pa omogočili tudi njihovo pravičnejšo uporabo. »S tem se odpirajo številne nove priložnosti podjetjem, da bodo lahko v globalni tekmi bolj konkurenčna, hkrati pa upamo, da pravila ne bodo omejevala inovativnosti. Pomemben del te zgodbe bodo tudi skupni evropski podatkovni prostori na zanimivih področjih, kot so pametna mesta, mobilnost, logistika, zdravstvo, proizvodnja in druga,« je dejal direktor GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) Nenad Šutanovac. Izpostavil je pobudo ZIT »Umetna inteligenca za Slovenijo (ai4si)« ter izdajo »Vodiča uvajanja umetne inteligence v mala in srednja podjetja«. »Na odličnih temeljih lahko gradimo svoje ambicije – zato smo na združenju vzpostavili slogan 'Slovenija – Premier Hub for Data and AI Innovation', ki smo ga že uporabili pri skupinski udeležbi na svetovnem sejmu s področja informatike Gitex v Dubaju pretekli mesec,« je še dodal.
Kako izkoristiti moč podatkov in umetne inteligence?
Marta Kelvišar, Adria Dom, je kot pozitivno ocenila, da znajo »razbrati, kaj okolje od nas pričakuje in smo prvi, ki ustvarjamo spremembe.« Med izzivi in omejitvami je izpostavila vedno nove davčne obremenitve. Že dve leti pogreša tudi razpise za razvoj. Pričakuje, da bi bila Slovenija razvojno orientirana. Začeti je treba pri ljudeh, ki morajo razumeti, da »digitalizacija ne jemlje, temveč daje.« Država pa je tista, ki mora ustvarjati okolje, ki bi podjetjem pomagalo, da bodo konkurenčna pri prodoru na tuje trge. Tudi od države pričakuje, da bo digitalizirala svoje procese.
Za Siemens Slovenijo so po besedah Medeje Lončar »podatki zlato« in se z njimi strateško ukvarjajo. Nagovarjajo tako interne procese kot tudi to, kako spremeniti modele. V Sloveniji po njenem mnenju manjka ambiciozna vizija, kaj želimo, čemur bi morali slediti tudi politiki. Meni, da si je smiselno pomagati z UI. »Imamo premalo ljudi, a tisti bodo morali biti vedno boljši.« Zato se je zavzela za nadgradnjo kompetenc.
Dr. Marko Grobelnik, IJS, je kot problem izpostavil, da ni računalništva in informatike v šolah po eni strani ter da poslovno okolje ni prijazno do uvoza tujih strokovnjakov. Chat GPT je bo prepričanju dr. Grobelnika šele začetek, saj bo že čez eno leto drug tip UI na vrhu. Šlo bo v standardno infrastrukturno uporabo. Zato je jasno, da se bo UI uporabljala tudi v izobraževanju.
Izr. prof. dr. Dan Podjed, ZRC SAZU, zagovarja smiselno uporabo orodij, kot je Chat GPT. Čim bolj se moramo pripraviti na nepredvidljive situacije, tudi zaradi UI, da nas te ne bodo presenetile.
Tudi dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, je izpostavila pomen sodelovanja vseh deležnikov v ekosistemu. Po njenem mnenju se deležniki pogosto premalo slišijo, postaviti je treba prioritete, tem pa nameniti tudi zadostna finančna sredstva.
Državni sekretar na MGTŠ Matevž Frangež je opozoril na razmerje moči med ameriškim, evropskim in kitajskim gospodarstvom. V Evropi smo na poti, da bomo spet bolj varčevali, namesto da bi več vlagali v razvoj, s čimer ne bomo ohranjali dinamike in nadoknadili razkoraka do ZDA, od koder prihajajo tudi velikani, ki razpolagajo z našimi podatki.
Nagrado GoDigital za najboljši digitalni projekt leta je prejelo podjetje MEDIUS d.o.o. za projekt Frodo AI – Implementacija programske rešitve za detekcijo zavarovalniških prevar s pomočjo strojnega učenja. Rešitev je komisijo prepričala zaradi učinkovite ter varne uporabe podatkov ter različnih modulov.
Rešitev Frodo AI naslavlja enega največjih izzivov v zavarovalništvu, in sicer ločiti pristne prijave škod od zlonamernih. Razvita je bil za Slovensko zavarovalno združenje. Zavarovalnice vsako leto zaradi preskusov prevar utrpijo visoke stroške, preprečevanje teh poskusov pa je velik izziv. Frodo AI s pomočjo UI poskuša zaznati prevare in preprečiti njihovo realizacijo. Glavna naloga rešitve je podpora pri odločanju, saj na podlagi zbranih podatkov preiskovalcem ponudi dodatne vpoglede v prej skrite podrobnosti. S pomočjo UI se lahko pregledovanje primerov pospeši, saj razvrščanje opravi UI, človek pa na podlagi podane ocene hitreje določi ali gre za poskus prevare ali ne. Rezultati kažejo, da je vsak četrti pregledan škodni spis bil tudi potrjen za prevaro, kar je izjemen dosežek tega projekta.
Podeljeni sta bili tudi dve posebni priznanji, in sicer posebno priznanje GoDigital za inovativnost na trgu telekomunikacij, ki ga je prejelo podjetje A1 Slovenija d.d. za projekt re:do, ter posebno priznanje GoDigital za naslavljanje problema starajoče se družbe, ki ga je prejelo podjetje Telekom Slovenije d.d. za projekt z naslovom: E-oskrba na domu.
Z nagrado želijo organizatorji poslovni javnosti pokazati, kako digitalne tehnologije uporabiti in izkoristiti za trajnostni razvoj, povečanje svoje konkurenčnosti in produktivnosti ter pospešitev razvoja digitalnih produktov in storitev.