Shrani za kasnejše branje.
Afriški trgi niso več le obljuba prihodnosti, temveč konkreten prostor poslovnih priložnosti.
Jana Grilc, Anuša Pisanec, Nina Lenardič Purkart, Edvin Skrt in Dušan Pšeničnik
Afriški trgi postajajo laboratorij inovacij, prostor hitre urbanizacije in rastočih potreb, kjer se prepletajo izzivi prehranske varnosti in oskrbe z vodo, digitalizacije, energetike, infrastrukture in upravljanja z novimi tehnologijami. V takem okolju lahko pride do izraza znanje, prilagodljivost in sposobnost razvoja rešitev z visoko dodano vrednostjo slovenskih podjetij.
Pri tem ima ključno vlogo gospodarska, razvojna in znanstvena diplomacija, ki postaja reden spremljevalec zunanje politike. S povezovanjem javnega in zasebnega sektorja omogoča usklajen nastop na zahtevnih in oddaljenih trgih, kjer brez institucionalne podpore pogosto ne gre. Ne le enkraten izvoz, temveč gradnja dolgoročnih partnerstev je dobra praksa slovenskega nastopa. Tak pristop ubira tudi Evropska unija z Global Gateway strategijo za oblikovanje močnejših povezav s svetom oz. državami v razvoju, ki krepi uporabo razvojno-investicijskih instrumentov za gradnjo strateških partnerstev. Pobuda je od 2021 mobilizirala za več kot 300 milijard evrov investicij, pretežni del s partnerskimi državami v Afriki, do leta 2027 pa naj bi presegla 400 milijard evrov.
Zgodbo soustvarjata tudi Mednarodni center za promocijo podjetij (ICPE) in Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), s katerima Slovenija krepi projektno sodelovanje, prenos znanja in tehnologij ter razvoj skupnih rešitev z državami v razvoju. V ospredju niso več zgolj produkti, temveč celoviti modeli sodelovanja, ki vključujejo izobraževanje, razvoj lokalnih kompetenc in soustvarjanje inovacij.
Eden izmed primerov dobre prakse je projekt podjetja Jafral v Keniji, ki ga MZEZ podpira s sredstvi uradne razvojne pomoči preko ICPE. Pobuda se osredotoča na dolgoročno vzpostavljanje lokalnih zmogljivosti in uvaja napredne biotehnološke rešitve v kmetijstvu, predvsem uporabo bakteriofagov kot naravne alternative antibiotikom. S tem obravnava dva ključna globalna izziva – protimikrobno odpornost in degradacijo okolja.
- Na zahtevnih in oddaljenih trgih brez institucionalne podpore pogosto ne gre.
Kot poudarja direktor podjetja Jafral dr. Frenk Smrekar, je bistvo projekta prav v prenosu znanja in trajnostnem pristopu: razvoj bakteriofagne tehnologije omogoča zmanjšanje uporabe antibiotikov v kmetijstvu ter izboljšuje varnost hrane in okolja. V sodelovanju z lokalnimi partnerji projekt gradi most med znanostjo, gospodarstvom in skupnostjo. Takšen model ne prinaša le gospodarskih koristi, temveč prispeva tudi k večji prehranski varnosti in opolnomočenju lokalnega okolja.
Slovenska podjetja imajo vedno bolj izpostavljeno vlogo pri mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči. S svojim znanjem, inovativnostjo in trajnostno naravnanostjo z afriškimi državami sodelujejo v boju z najbolj perečimi izzivi današnjega časa, posledicami podnebnih sprememb oz. dostopom do vode in zdravil.
V okviru projekta "Podpora upravljanju rečnih bazenov v Keniji s pomočjo satelitske tehnologije in digitalnih modelov" (2023 in 2025), ki ga je financiralo MZEZ prek CMSR v sodelovanju s Centrom odličnosti Vesolje-SI in Univerzo za kmetijstvo in tehnologijo Jomo Kenyatta (JKUAT), so razvili digitalne dvojčke ekosistemov za upravljanje porečij. Ti napredni modeli na osnovi satelitskih podatkov omogočajo celostno simulacijo medsebojnih vplivov vode, prsti, vegetacije in infrastrukture ter podpirajo učinkovito upravljanje porečij ob jezerih Viktorija in Turkana. Odločevalcem zagotavljajo natančne podatke za boljše prilagajanje, hkrati pa služijo kot referenčni primer za podobne projekte tudi drugod po svetu, denimo v Južni Ameriki.
Projekti potrjujejo, da je tehnologija najučinkovitejša takrat, ko jo spremlja krepitev lokalnih zmogljivosti. V Ruandi podjetji GeoCodis d.o.o. in Damahaus Prestige d.o.o. v sodelovanju s pogodbenim partnerjem MZEZ, Slovensko Karitas, puščata pomemben pečat. Prvo razvija digitalne platforme za satelitsko spremljanje suš in poplav, slednje pa tekom projekta dajo velik poudarek na prenos praktičnih znanj od mizarskih delavnic do trajnostne proizvodnje gradbenih materialov.
.jpg)
Podjetje Geocodis je v partnerstvu s Karitas Slovenija pripravilo skupni projekt AMAZI HAFI, namenjen trajnostnemu upravljanju z vodo in drugimi viri. Foto: https://www.geocodis.si/project/amazi-hafi/
MZEZ preko Foruma za enakopravni razvoj (FER) in podjetja Limnos v Ugandi podpira implementacijo sonaravnih pristopov k čiščenju vode; s postavitvijo vodnih filtrov, gradnjo vodnjakov in ustanovitvijo mladinskih centrov krepijo prehransko varnost in aktivno opolnomočijo ženske v lokalnih skupnostih.
Pomemben preboj je uspel podjetju ElevonX na Madagaskarju, kjer sodeluje s Skladom Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA). Zanje so razviti brezpilotnike Tango 4.4, ki v odročne vasi dostavljajo do pet kilogramov težke pakete z nujno medicinsko opremo za porode in zdravili. S hitrostjo do 85 km/h preletijo razdalje, ki bi po kopnem zahtevale ure ali celo dni, medicinsko pomoč pa varno odvržejo s pomočjo padal, ki jih izdelujejo lokalni obrtniki.
Skupni imenovalec teh pobud je gradnja dolgoročne odpornosti. Slovenska podjetja dokazujejo, da lahko tudi manjše države z visoko stopnjo specializiranega znanja pomembno vplivajo na globalni trajnostni razvoj. Afriške države so prostor, kjer se dobre prakse hitro prepoznajo in nadgradijo. Slovenija ima pri tem pomembno institucionalno oporo, saj ima od maja 2023 v prestolnici Etiopije Adis Abebi svoje veleposlaništvo. Pod vodstvom veleposlanice Kristine Radej predstavništvo aktivno povezuje slovenska podjetja, raziskovalne institucije in afriške partnerje ter tudi z orodji uradne razvojne pomoči odpira vrata novim projektom. Na Poslovnem forumu EU–Etiopija letos aprila se je Slovenija v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan, IRCAI in podjetjem JUB predstavila kot država znanja, inovacij in tehnoloških rešitev.
- Slovenska podjetja dokazujejo, da lahko tudi manjše države z visoko stopnjo specializiranega znanja pomembno vplivajo na globalni trajnostni razvoj.
Konec aprila je MZEZ objavilo nov javni razpis za izvajanje razvojno-humanitarni projektov od 2027 do 2029, kjer so mdr. razpisani štirje projekti v Podsaharski Afriki, vsak v vrednosti 700.000 EUR in s poudarkom na iskanju celovitih rešitev, ki vključujejo izgradnjo infrastrukture in/ali tehnološke rešitve, za varno preskrbo s hrano in pitno vodo. Nevladne organizacije lahko podajo predloge projektov do julija 2026, pri čemer so bile spodbujene, da v izvajanje projekta še bolj vključijo gospodarstvo, z namenom večje učinkovitosti in osredotočenosti pa se spodbuja prijava projektov v Etiopiji, Keniji, na Madagaskarju, v Ruandi in Ugandi.
Skupaj za dostojno življenje in enakost v zdravem okolju v Ruandi. Foto: Slovenska karitas.
Pomemben element izgradnje odnosov so osebni stiki in izmenjave. Na globalnem seminarju Diplomatske akademije, ki je nastal po koncu delovanja Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov, so mladi diplomati z različnih celin spoznali slovensko diplomacijo in gospodarstvo. Ob obisku Luke Koper so izpostavili pomen logističnih povezav in partnerstev za krepitev trgovinskih tokov s Slovenijo in z Evropo.
Če vse te niti povežemo, dobimo jasno rdečo linijo: uspeh na afriških trgih ne temelji na hitrih poslih, temveč na znanju, partnerstvu in trajnostnem pristopu. Predstavljene zgodbe kažejo, da ima Slovenija vse potrebne elemente, da postane še bolj prepoznaven in zaupanja vreden partner afriških držav.
Pomembno pa je, da se v krepitev teh vezi še aktivneje vključi širše slovensko gospodarstvo. Junij prinaša dve ključni priložnosti. Dan Afrike 2026 bo 2. in 3. junija ponudil vpogled v konkretne projekte in omogočil neposreden dialog s predstavniki afriških držav. Še korak dlje pa bo šel Slovenski globalni forum 2026, ki bo 9. junija v Mariboru združil ključne akterje internacionalizacije, in kjer bodo podjetja lahko pridobila konkretne informacije, navezala stike in preverila priložnosti za vstop na afriške trge. Poseben poudarek bo namenjen podsaharski Afriki, kjer bo svoje izkušnje in vpoglede predstavila veleposlanica Radej, ki bo na voljo za dodaten posvet.
Udeležba na teh dogodkih je priložnost za mreženje, pa tudi pridobivanje ključnih informacij, povezovanje z nosilci projektov in oblikovanje novih poslovnih pobud. Slovenska podjetja imajo priložnost, da stopijo korak naprej h konkretnim projektom.
