Shrani za kasnejše branje.
Evropski zeleni dogovor je strategija EU za gospodarsko rast, poudarja dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Darja Kocbek
Slovenija je pogumno zakorakala po poti zelene preobrazbe in vedno več slovenskih podjetij vidi evropski zeleni dogovor in prehod kot priložnost, ugotavlja dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Foto: Arhiv predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
Kateri so ključni cilji EU na področju trajnostnosti?
V podnebni zakon smo zapisali, da bo EU postala podnebno nevtralna do leta 2050. To se sliši enostavno, a je zelo zahtevno. Nekateri ta prehod primerjajo s pristankom človeka na Luni, drugi s popravilom letala med letom. Da bi pri tem prehodu pomagali družbi in gospodarstvu, smo na Evropski komisiji pripravili načrt »Pripravljeni na 55«, ki nam kaže pot, kako do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov vsaj za 55 odstotkov glede na leto 1990. Za uresničitev tega načrta smo pripravili 14 zakonodajnih aktov in večina je že sprejetih.
Slovenija ima v veljavni finančni perspektivi na voljo 3,3 milijarde evrov kohezijskih sredstev.
Načrt »Pripravljeni na 55« na primer predvideva prehod na obnovljive vire energije, povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje izpustov iz prometa. Prevečkrat slišimo, da gospodarska rast in zeleni prehod nista združljiva. To ne drži – evropski zeleni dogovor je v resnici strategija EU za gospodarsko rast. Podatki namreč kažejo, da je gospodarski razvoj mogoč brez povečanja izpustov. Od leta 1990 se je obseg gospodarstva povečal za 70 odstotkov, izpusti toplogrednih plinov pa so se v tem obdobju zmanjšali za 32,5 odstotka. To pomeni, da je rast in izpuste mogoče oddvojiti, rasti hitreje, a z manjšimi izpusti. To želimo doseči s spodbujanjem čistih tehnologij, kar smo predstavili leta 2023 v industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora.
Kaj vključuje ta načrt?
Ključni so trije stebri. Prvi predvideva zmanjšanje birokratskih ovir in poenostavitev izdaje dovoljenj za zelene tehnologije. Akt o industriji z neto ničelnimi emisijami, ki je bil dokončno sprejet 27. maja, bo državam članicam omogočil, da bodo lahko podprle neto ničelne tehnologije, kot so na primer fotovoltaika, vetrna energija, toplotne črpalke, vodikove tehnologije, baterije. Drugi steber je hiter in lažji dostop do financ, kar pomeni, da smo na eni strani zagotovili večja sredstva za vse, kar je zeleno, na drugi strani pa platformo, ki s svetovanjem in povezovanjem pomaga podjetjem. Tako smo povezali tiste, ki bi radi investirali, in tiste, ki za te investicije lahko zagotovijo denar. Tretji steber industrijskega načrta pa je povečanje varnosti dobavnih verig za surovine in zaščita evropskih podjetij pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, kar vključuje tako baterije kot električne avtomobile. Ko smo leta 2019 predstavili evropski zeleni dogovor, je bil na prvi pogled videti le zelen, danes pa vedno bolj poudarjamo njegovo gospodarsko komponento, konkurenčnost.
Od leta 1990 se je obseg gospodarstva povečal za 70 odstotkov, izpusti toplogrednih plinov pa so se v tem obdobju zmanjšali za 32,5 odstotka.
Kako pa Slovenija po oceni Evropske komisije napreduje pri uresničevanju ciljev EU na področju trajnostnosti?
Slovenija se zaveda nujnosti ukrepanja. To zavedanje se je še povečalo po lanskih katastrofalnih poplavah. Izboljšave so gotovo potrebne in izpostavila bi dva primera. Prvi je promet, saj kar 90 odstotkov prevoženih razdalj v Sloveniji opravimo z osebnimi avtomobili. To je preveč, ker je promet res velik onesnaževalec. Zaradi tega mora Slovenija izboljšati javni promet, tako železniški kot avtobusni, in v okviru Načrta za okrevanje in odpornost je bilo nekaj konkretnih ukrepov že sprejetih. Drugi primer pa je področje energetike, saj mora Slovenija povečati tako delež obnovljivih virov energije kot energetsko učinkovitost. Do konca junija letos mora poslati Evropski komisiji končno različico prenovljenega Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN). Po priporočilih Evropske komisije je že postavila ambicioznejše cilje, ključna pa bo implementacija.
Kateri so glavni viri EU za financiranje ukrepov in projektov s področja trajnostnosti v Sloveniji?
Slovenija ima v veljavni finančni perspektivi na voljo 3,3 milijarde evrov kohezijskih sredstev, od tega veliko za zeleni prehod. V Načrtu za okrevanje in odpornost ima na voljo 2,7 milijarde evrov in od tega je bilo 841 milijonov evrov že izplačanih. Skoraj polovica teh sredstev je namenjenih za zelene ukrepe. V Skladu za pravičen prehod je na voljo 258 milijonov evrov za Zasavsko in Savinjsko-šaleško regijo. Prek razpisov Evropske komisije pa lahko Slovenija denar črpa še iz Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) ter programov LIFE in Obzorje Evropa. Pomembna pa sta še dva mogoče manj znana sklada. Sklad za inovacije z okrog 40 milijardami evrov financira predstavitev inovativnih nizkoogljičnih tehnologij. Iz Slovenije je število prijav zelo nizko in trenutno se iz tega sklada financira le en projekt. Za pripravo projektov je na voljo tudi tehnična pomoč. Sklad za modernizacijo pa je program EU, vzpostavljen za obdobje 2021-2030 za podporo naložbam v modernizacijo energetskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti. Od letos je tudi Slovenija upravičena do sredstev iz tega sklada.
Slovenija mora izboljšati javni promet, tako železniški kot avtobusni.
Kaj je bilo z evropskimi sredstvi na področju trajnostnosti že narejeno in koliko jih je še na voljo?
Ker je železniški promet najčistejša oblika prevoza, smo veliko vlagali v nadgradnjo železniških prog in postaj. Z evropskimi sredstvi sta bili prenovljeni železniški postaji Grosuplje in Domžale, začenja se prenova postaje v Novi Gorici, v teku so dela za dograditev potniškega centra v Ljubljani. V Načrtu za okrevanje in odpornost je za prenovo železnice predvidenih kar 700 milijonov evrov. Za gradnjo viadukta Vinjan je Slovenija prejela 168 milijonov evrov iz CEF, za viadukt Gabrovica 80 milijonov evrov, za nadgradnjo proge Maribor-Šentilj pa 130 milijonov evrov kohezijskih sredstev. V programu REPowerEU je na voljo 122 milijonov evrov za področje energetike, in sicer za prenovo omrežja, polnilnice, pa tudi za subvencije za električne avtomobile. Sredstva za obnovo po katastrofalnih poplavah ima Slovenija na voljo iz solidarnostnega sklada. Predplačilo v višini 100 milijonov evrov je že prejela, upam da bo v kratkem izplačan še preostali znesek v višini do 300 milijonov evrov. Za protipoplavno zaščito pa je denar na voljo tako iz kohezijskih sredstev kot iz Načrta za okrevanje in odpornost, da bodo prihodnje škode manjše. Izračunali smo namreč, da vsak evro, ki je vložen v preventivo, prihrani 5 do 10 evrov pri odpravljanju posledic.