Shrani za kasnejše branje.
Anketa GZS je pokazala, da je industrija naredila že ogromne korake v smeri zelenega prehoda, večinoma iz lastnih virov. Do danes so anketirana podjetja že realizirala za okoli 200 milijonov evrov projektov za zeleni prehod ali razogličenje, do leta 2030 jih načrtujejo še za dobrih 300 milijonov.
Petra Prebil, GZS
Zeleni prehod je usmeritev v nizkoogljično ter na koncu brezogljično delovanje na vseh segmentih našega življenja in dela. V gospodarstvu poteka v obliki manjših in večjih projektov, predvsem na področju menjave surovin, energentov ter tehnologij, kjer fosilne vire in tehnologije menjamo z nizkoogljičnimi v obliki povečevanja energetske učinkovitosti, uvajanja principov krožnega gospodarjenja, elektrifikacije proizvodnih procesov …
Zavedanje, da je preobrazba nujno potrebna, je vedno bolj prisotno tudi v gospodarstvu. Ker smo na GZS v razgovorih z odločevalci pogosto naleteli na očitke, da se gospodarstvo tega ne zaveda v zadostni meri in se preobrazba ne dogaja, smo v septembru 2023 izvedli anketo, ki je pokazala dejansko stanje v gospodarstvu. Po rezultatih ankete lahko z gotovostjo trdimo, da se gospodarstvo zaveda potrebe po prehodu v nizkoogljično poslovanje in že intenzivno izvaja ali vsaj načrtuje projekte s tega naslova, ob tem pa dobro zna strukturirati tudi ozka grla prehoda v zeleno.
Na anketo nam je odgovorilo 221 podjetij, od tega 35 % velikih, 17 % srednjih, ostalo so bila majhna in mikro podjetja. Pomembnejši so podatki, da so anketirana podjetja skupaj v letu 2022 ustvarila 11,7 mrd evrov prihodkov, kar predstavlja 27,4 % prihodkov vseh predelovalnih dejavnosti (C), 3,6 mrd evrov ali 32 % dodane vrednosti, ustvarjene v vseh predelovalnih dejavnostih skupaj , pomembno pa je tudi to, da zaposlujejo 52.360 ljudi ali 27 % zaposlenih v predelovalnih dejavnostih. Ker nas je posebej zanimala skupina velikih podjetij, smo vzporedno analizirali tudi odgovore te skupine anketirancev, ki so skupaj ustvarili 10,6 mrd evrov prihodkov ter zaposlujejo 46.766 zaposlenih. Vsi anketiranci skupaj porabijo 2/3 elektrike in 2/3 zemeljskega plina vseh predelovalnih dejavnosti.
Projekti zelenega prehoda
Anketa je pokazala, da kar ¾ anketiranih že izvaja projekte zelenega prehoda; pri velikih podjetjih je takih 97 %. Najpogosteje gre za projekte povečevanja energetske učinkovitosti, zamenjavo energentov za nizkoogljične ter surovin (uporaba manj nevarnih kemikalij, sekundarnih surovin, gospodarnejše ravnanje s surovinami …).
Skoraj 1/3 anketirancev (28 %), pri velikih podjetjih pa kar 43 %, že ima lastno proizvodnjo električne energije. Ta v povprečju predstavlja sicer 2,3 % lastne porabe električne energije, kar je glede na zahtevnost pridobivanja dovoljenj ter velikost skupne porabe elektrike pri velikih odjemalcih razumljiv odstotek. Kar 90 % tistih, ki imajo lastno proizvodnjo električne energije, namreč kot vir koristi sonce, 13 % plinske kogeneracije, 10 % biomaso, štiri podjetja pa imajo svojo hidroelektrarno. Med anketiranci je bilo 60 % takih, ki načrtujejo (nadaljnjo) lastno proizvodnjo električne energije, med velikimi podjetji je takih 71 %. Vsi načrtujejo samooskrbno s sončnimi elektrarnami, saj je z vidika pridobivanja dovoljenj najhitreje izvedljiva.
Med ukrepi energetske učinkovitosti, ki jih anketirana podjetja izvajajo, so najpogosteje navajala, da gre za izgradnjo energetsko učinkovite opreme (elektromotorjev, črpalk, frekvenčnih pretvornikov …), redno izvajanje energetskih pregledov (60 %), uporabo digitalnih tehnologij za optimizacijo procesov ter programsko opremo in senzorje za spremljanje porabe energije in upravljanje z energijo.
Skoraj polovica anketirancev že izrablja tudi odvečno toploto, med velikimi podjetji je takih 71 %, in v načrtih je povečevanje tega deleža. Od 7-12 % odvečne toplote podjetja v povprečju dobavijo zunanjim odjemalcem, sicer pa jo porabijo sama za ogrevanje stavb in prostorov ter toplo vodo, pa tudi rekuperacijo in regeneracijo toplote v tehnoloških procesih. ¾ anketiranih v prihodnje načrtuje izvajanje energetskih pregledov (100 % velikih), več kot polovica že ima vgrajene frekvenčne regulatorje, izmenjevalnike toplote in elektromotorje ter črpalke.
Pri elektrifikaciji procesov v povprečju 38 % fosilnih goriv zaradi pomanjkanja novih tehnologij v tem trenutku še ni nadomestljivih z nizkoogljičnimi energenti. Le 2 % anketiranih v tem trenutku že uporablja vsaj v manjši meri alternativne pline. Med nizkoogljičnimi tehnologijami se anketirana podjetja najbolj zanimajo za tehnologije shranjevanja/baterije, toplotne črpalke, soproizvodnjo toplote in elektrike, sintetične pline in tudi manjše modularne jedrske reaktorje.
Pri krožnem gospodarjenju se tega principa poslužuje že več kot polovica (52 %) anketirancev, med velikimi podjetji pa kar 60 %. Vsebinsko gre največkrat za uporabo sekundarnih surovin in odpadkov (tudi v prihodnje imajo v načrtih povečanje izrabe industrijskih odpadkov), uporabo sekundarnih surovin, pa tudi strateška partnerstva pri izrabi odvečne toplote.
Sicer pa ima že več kot ¼ podjetij, med velikimi pa 41 % podjetij, oblikovano strategijo za zeleni prehod, 38 % anketiranih (med velikimi podjetji 65 %) že pripravlja trajnostno poročilo po ESG principu. Polovica anketiranih se zaradi zelenega prehoda že vključuje v razvojno raziskovalne projekte s področij zelenega prehoda, 46 % že računa svoj ogljični odtis in dobra tretjina pozna LCA analizo.
Do leta 2030 podjetja načrtujejo še za dobrih 300 milijonov evrov projektov za zeleni prehod.
Izzivi in ozka grla
Največji izziv izvedbe zelenega prehoda je financiranje. Projekti so večinoma financirani iz lastnih virov (93 % oz. 96 % pri velikih podjetjih), iz nepovratnih RR projektov ter kreditov (38 %). Od leta 2020 do danes so anketirana podjetja že realizirala za okoli 200 milijonov projektov za zeleni prehod ali razogličenje, od tega 89 % sredstev porabljenih za ta namen v velikih podjetjih, do leta 2030 jih načrtujejo še dobrih 300 milijonov evrov, torej skupaj 500 milijonov.
Ozka grla pri razogličenju so po rezultatih ankete predvsem financiranje, okoljevarstvena dovoljena, nejasna zakonodaja, umeščanje v prostor in pomanjkanje kadrov in znanja, v 35 % pa tudi še nerazvite tehnologije (pri velikih podjetjih 52%); pa tudi draga oskrba z energijo in novimi tehnologijami ter nevladniki, ki z nerazumnimi zahtevami podaljšujejo izvedbo projektov. Omenja se tudi pomanjkanje ustreznih razpisov, slabši pogoji za dostop do javnih sredstev v primerjavi z drugimi EU članicami ter visoki vstopni pogoji pri razpisih. Tu so anketirana podjetja izpostavila problem podpore velikim podjetjem pri izvedbi velikih projektov s projektnim financiranjem.
Gospodarstvo ima projekte tudi za prihodnje, za njihovo realizacijo si želi podporo vlade. Želimo si, da se oblikujejo mehanizmi za razogličenje industrije glede na potrebe v gospodarstvu, kar smo odločevalcem predstavili tudi v okviru priprave ukrepov v sklopu novele Nacionalnega energetsko podnebnega načrta. Energija je desetletja bila ključni element konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja ob uravnoteženem energetskem miksu – 30 % HE, 30 % JE in 30 % TE. Zanesljiva oskrba z energijo po konkurenčnih cenah je namreč ključna za obstanek in razvoj gospodarstva tudi v prihodnje.