Shrani za kasnejše branje.
Gospodarsko okolje v letu 2026 v Sloveniji kljubuje visoki rasti cen fosilnih goriv, ki je posledica omejene prehodnosti Hormuške ožine in vojne v Ukrajini. Realni kazalniki rasti v slovenskem gospodarstvu se krepijo tako zaradi večje rasti investicij v zgradbe in objekte kot tudi v stroje in opremo. Visoka subvencija za nakup električnih vozil je spodbudila tudi rast prodaje novih avtomobilov. Prav tako je realna rast plač visoka, kljub ponovnem porastu cen življenjskih potrebščin nad 3 odstotke.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS, foto: Tadej Kreft
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je skupni obseg prodaje v tržnih storitvenih dejavnostih in trgovini v medletni primerjavi zabeležil 5,6-odstotno rast, pri čemer so ključni generator tega gospodarskega zamaha postale tržne storitvene dejavnosti z izjemno 7,3-odstotno dinamiko, kjer so se prihodki vrednostno povzpeli za desetino. Med posameznimi oddelki dejavnosti izrazito izstopa poslovanje z nepremičninami, ki je z enoletno rastjo obsega prodaje za tretjino doseglo zgodovinsko najvišjo vrednost prihodkov. To je posledica silovite rasti novih gradbenih projektov, namenjenih kasnejši prodaji, širitve posredniških storitev ter rasti obratovanja in oddajanja lastnih ali najetih nepremičnin.
- Letna stopnja splošne rasti cen oziroma inflacije se je v septembru pospešila na 3,3 %, vendar se v zadnjem (tretjem) četrtletju cene niso spremenile, predvsem zaradi ugodnih sezonskih vplivov.
Sledijo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti z 11,6-odstotno rastjo obsega prodaje, k čemur so največ prispevale podjetniške in poslovne storitve ter področje arhitekturnega in tehničnega projektiranja, oglaševanja ter raziskovanja trga. Visoka dvomestna rast je zaznamovala tudi IKT sektor, predvsem oddelek računalniškega programiranja, medtem ko so se nekateri specifični segmenti, denimo radijska in televizijska dejavnost, soočali z občutnejšimi padci. V gostinstvu se je rast obsega prodaje ustavila pri 5,6 odstotka, medtem ko je bil obseg prodaje v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (2-odstotna rast) precej zadržan. V prometu in skladiščenju se obseg prodaje skoraj ni spremenil (+0,2 odstotka), kar je kljub ugodni nominalni rasti posledica višjih cen naftnih derivatov in podpovprečne industrijske dinamike v širši regiji, pri čemer je kopenski promet utrpel celo opazno krčenje obsega. Obseg prodaje v celotni trgovini je medtem zrasel za 2,7 odstotka, pri čemer je izstopala trgovina z motornimi vozili s 6,6-odstotno rastjo, ki neposredno odraža ugodna gibanja na področju registracij vozil, medtem ko sta trgovina na debelo in drobno beležili bolj zmerne stopnje rasti.
Pri cenah je prisoten razkorak med rastočimi uvoznimi cenami in zmerno rastjo cen življenjskih potrebščin. Te so na mesečni ravni celo minimalno upadle, kar predstavlja že tretji zaporedni mesec umirjenega cenovnega vala. K temu so ključno prispevali sezonski dejavniki, zlasti iztek poletne turistične sezone in posledično padec cen počitniških paketov ter znižanje cen nastanitvenih storitev, ugodno pa sta se pocenili tudi hrana in brezalkoholne pijače na račun nižjih uvoznih cen v živilski industriji. Po drugi strani se medletna stopnja splošne rasti cen postopoma pospešuje in dosega 3,3 odstotka, k čemur izrazito prispevajo uvozne cene proizvodov, ki so bile avgusta medletno višje za 8,6 odstotka, kar predstavlja najvišjo stopnjo rasti po koncu leta 2022. Podražitve na področju energentov, surovin ter višji transportni stroški zaradi rasti ladijskih voznin, cestnih, železniških in letalskih prevozov že neposredno vplivajo na mednarodne in domače proizvodne verige, kar se z nekajmesečnim zamikom prenaša tudi v domače industrijske cene in ustvarja dodatne pritiske na marže evropskih in domačih proizvajalcev.
Kljub temu pa industrijski sektor na evropski ravni prek kazalnika proizvodnega PMI nakazuje na določeno stopnjo okrepitve gospodarske aktivnosti, ki temelji predvsem na izjemnem povpraševanju po strojih, napravah, opremi za podatkovne centre ter rešitvah v okviru obrambne industrije.
Domača gospodarska klima medtem ohranja visoko mero stabilnosti, pri čemer se zaupanje v predelovalni dejavnosti celo rahlo izboljšuje na račun ugodnejših ocen prihodnje proizvodnje in naročil, čeprav trgovina na drobno še naprej izraža določeno previdnost glede preteklih prodajnih rezultatov.
Na trgu dela se situacija ni pomembno spremenila in stopnja zaposlenosti ostaja visoka, kljub rahlim strukturnim premikom v posameznih industrijskih panogah. Število delovno aktivnih oseb ostaja zasidrano okoli ravni 939 tisoč, pri čemer se manjši upad zaposlenosti v določenih proizvodnih oddelkih nadomešča z dodatnimi delovnimi mesti v storitvenih dejavnostih, predvsem v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi, izobraževanju in javni upravi. Hkrati povprečna nominalna bruto plača v državi beleži visoko stopnjo rasti (nad 7 %; neto plača okoli 6 %) predvsem zaradi vpliva zakonskih uskladitev minimalne plače, dvigov plač v javnem sektorju in splošne močne gospodarske aktivnosti, kar ob upoštevanju trenutne inflacije potrošnikom zagotavlja visoko realno rast razpoložljivega dohodka (okoli 3 %).
- Rast nominalnih bruto plač presega sedem odstotkov in potrošnikom zagotavlja visoko realno rast dohodka, nad 3 %, kar je najvišje po letu 2021.
Hkrati velja izpostaviti, da bodo prihodnji meseci močno odvisni od gibanja cen energentov, predvsem zemeljskega plina in naftnih derivatov. Rastoča cena plina dviguje tudi ceno zakupa električne energije za poslovne subjekte v naslednjem letu, pri čemer veliko podjetij zakupov še ni naredila, ali pa so zavestno pripravljena sprejemati tveganje spot cene. To tudi vpliva na nekoliko bolj intenzivno industrijsko proizvodnjo v letošnjem letu pri večjih porabnikih električne energije, tudi na račun nekoliko nižje v naslednjem.
