Shrani za kasnejše branje.
Revizije predpisov in akcijskih načrtov bodo vplivale na delovanje gospodarskih organizacij.
Barbara Perko
Spreminjajoče razmere v našem okolju močno vplivajo na naše življenje. Če želimo doseči vse cilje, ki smo si jih zastavili, bomo morali biti učinkovitejši tudi na področju zmanjševanja onesnaževanja okolja.
Z napredkom znanja se zaostrujejo zahteve glede stanja okolja do ravni, ko ni škodljivo za zdravje ljudi in naravni ekosistem.
»Na več področjih varstva okolja so načrtovane revizije predpisov in akcijskih načrtov, ki bodo lahko vplivali tudi na delovanje gospodarskih organizacij. V EU smo sprejeli načrt za ničelno onesnaževanje okolja brez strupenih snovi, da bi se raven onesnaževanja zraka, vode in tal zmanjšala na ravni, ki ne veljajo za škodljive zdravju in naravnim ekosistemom. Temu cilju sledi tudi revidirana IED direktiva, ki bo k temu prispevala z zmanjševanjem dopustnih emisij in z dodatnimi zahtevami glede učinkovite rabe energije, vode in materialov. Za podjetja na območjih s slabšo kakovostjo zraka bodo lahko z novimi občinskimi načrti za kakovost zraka prav tako določeni ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka – na primer glede nadzora emisij, energetske učinkovitosti stavb in uporabe goriv z manj emisijami,« pojasnjujejo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. »Pripravlja se tudi Direktiva o monitoringu in odpornosti tal, ki predvideva obveznosti za podjetja na onesnaženih območjih za zmanjšanje onesnaženosti tal na ravni, ki ne veljajo za škodljive zdravju ljudi in okolju.«
Pripravljajo se tudi spremembe na področju svetlobnega onesnaževanja. »Zaradi zmanjšanja vplivov svetlobnega onesnaževanja na ljudi in okolje je načrtovana obvezna uporaba svetilk s toplo belo svetlobo in skrbna uporaba svetil ter zmanjšanje svetlosti reklamnih objektov in njihovo ugašanje v nočnem času. Pripravlja se tudi nova Direktiva o okoljskih trditvah, ki bo določila minimalne zahteve za utemeljevanje, sporočanje in preverjanje izrecnih okoljskih trditev. Podrobnosti glede zahtev za trditve so še predmet pogajanja,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Foto: Depositphotos
»Za podjetja bodo tudi pomembna ravnanja za preprečevanje onesnaževanja okolja zaradi izpustov nevarnih snovi, ki bi jih lahko povzročili naravni pojavi, kot so na primer poplave in plazovi. Gre za t.im. pojav Na.Tech, ki pridobiva na pomenu ob večji intenzivnosti in pogostosti naravnih nesreč zaradi podnebnih sprememb,« predstavijo še eno od sprememb. Revidirane zahteve glede varstva okolja, ki se pripravljajo, bodo zadevale različne skupine gospodarskih panog. Na ministrstvu pričakujejo, da bo gospodarstvo spremljalo razvoj novih zahtev in potem tudi delovalo v skladu z njimi.
Emisije se zmanjšujejo
»Glede napredka na področju emisij je iz poročil o okolju v Republiki Sloveniji (zadnje iz leta 2022) razvidno, da se emisije v vse dele okolja zmanjšujejo in da je bilo v zadnjih desetletjih doseženo pomembno izboljšanje kakovosti okolja. Je pa tudi res, da se z napredkom znanja zaostrujejo zahteve glede stanja okolja, ki ne velja več kot škodljivo za zdravje ljudi in okolja. Zato bodo ukrepi za zmanjševanje emisij ostali relevantni tudi v prihodnje,« poudarjajo na ministrstvu.
Veliko težavo predstavljajo izpusti delcev PM10
Eno od področij, kjer lahko glede okoljske varnosti storimo korake v smeri izboljšanja razmer, je kakovost zraka. Stanje je v primerjavi s tistim izpred 20 let boljše, pojasnjujejo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO). V preteklosti so največje težave predstavljale presežne vrednosti žveplovega dioksida, trenutno pa so zaskrbljujoče ravni delcev PM10. Povišane ravni delcev PM10 se običajno pojavijo v zimskem obdobju, ko pride v primeru anticiklonalnih razmer s šibkimi vetrovi v prizemnih plasteh pogosto do temperaturnega obrata. Posledično se onesnaževala dlje časa zadržujejo v bližini tal. Pozimi je prisotna tudi večja aktivnost malih kurišč, ki prispevajo več kot polovico k izpustom delcev PM10.
Zrak onesnažujejo tako primarni delci, ki se sproščajo v ozračje neposredno, kot sekundarni delci, ki nastajajo v ozračju z oksidacijo in pretvorbo primarnih plinastih onesnaževal. Strokovnjaki jih ločijo glede na izvor na naravne in antropogene vire. Največji antropogeni vir primarnih delcev predstavlja zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah. Mala kurišča so k skupnim izpustom PM10 na nivoju države v letu 2021 po navedbah Tanje Koleša, vodje Sektorja za kakovost zraka na ARSO, prispevala 53 odstotkov, k skupnim izpustom PM2,5 pa kar 73 odstotkov. K izpustom delcev občutno prispeva cestni promet, tudi zaradi obrabe cest, gum in zavor.
Pričakovanja so velika, strategija pa ni jasna
V želji, da dosežemo cilje razgoljičenja do leta 2050, je veliko zahtev usmerjenih v sektor transporta. Po podatkih Evropske komisije namreč ta predstavlja 25 odstotkov toplogrednih plinov v Evropi. »Takšen ambiciozen cilj zahteva spremembe v naši panogi, saj predvideva, da do 2050 dosežemo 90-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povezanih s prometom. Sprejet je bil sklop podnebnih zakonov, ki vplivajo na energetsko, prometno in davčno politiko v državah EU. Zeleni prehod in razogljičenje družbe od podjetij zahtevata precejšnje spremembe v poslovanju in s tem so povezani tudi stroški, ki so jih podjetja primorana vlagati, da bi dosegla te cilje. Podjetja morajo čim prej racionalizirati delovanje dobavne verige in pospešeno vlagati v optimizacijo poslovanja,« pravi direktor GZS-Združenja za promet Robert Sever.
Evropa ni pripravljena na tako ambiciozen zeleni prehod na področju transporta, kot ga narekuje politika.
Na združenju si želijo, da bi država in EU oblikovali bolj jasno strategijo, kako te cilje tudi doseči. »Po našem mnenju pomeni enostransko obremenjevanje panoge z dajatvami bumerang višanja stroškov po celotni dobavni verigi. Trenutno smo namreč priča drastičnemu dvigu cestnin v celotni Evropi za tovorna vozila, ki vključujejo pribitke za okoljsko CO2 dajatev, dajatve za hrup in zastoje, poleg tega pa imajo podjetja zaradi poročanja ESG sedaj več posrednih administrativnih stroškov,« našteje Sever.
Eden od načinov zmanjšanja izpustov je elektrifikacija voznega parka. Vendar ta proces na področju tovornih vozil poteka počasi. Razlogov za to je več. »Kljub naporu, ki ga avtomobilska industrija vlaga v razvoj zmogljivih električnih tovornih vozil, še vedno nimamo odgovora, kako bo z razvojem ustrezne javne infrastrukture, ki bi omogočala polnjenje električnih tovornih vozil ali avtobusov. Evropa še zdaleč ni pripravljena na tako ambiciozen zeleni prehod na področju transporta, kot ga narekuje politika. Strokovnjaki so namreč prepričani, da lahko dosežemo zastavljene cilje ob predpostavki, da implementiramo vrsto ukrepov, ki bodo pripomogli k razogljičenju. Ti ukrepi pa poleg vpeljave novih tehnologij, ki povečujejo produktivnost po celotni dobaviteljski verigi, predvidevajo tudi uporabo alternativnih oblik transporta ter izgradnjo sodobne infrastrukture, ki bo omogočala uporabo vsega naštetega,« opozarja Robert Sever.
Spodbujanje trajnostne mobilnosti na regionalni ravni
K skrbi za okoljsko varnost lahko organizacije prispevajo tako, da skrbijo za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Ta poleg ostalih ukrepov vključuje spodbujanje hoje, kolesarjenja, uporabo javnega potniškega prometa, spodbujanje alternativnih oblik mobilnosti ter celostno načrtovanje prometa. Od 1. maja 2024 deluje Regijski center mobilnosti Ljubljanske urbane regije (RCM LUR), ki zajema kar 25 občin v regiji. »Delovanje RCM LUR je osredotočeno na spodbujanje trajnostne mobilnosti, izboljšanje učinkovitosti JPP, podporo kolesarjenju ter celostnemu prometnemu načrtovanju na regionalni ravni. Učinki delovanja in izvajanja različnih aktivnosti bodo imeli za posledico zmanjšanje negativnih vplivov prometa na okolje ter izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev in obiskovalcev regije,« pojasnjujejo na Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).
Osrednji cilji RCM LUR so razvoj in krepitev trajnostne mobilnosti, izboljšanje dostopa do prometnega omrežja in blaženje podnebnih sprememb. V okviru tega je potrebno izboljšati sistem načrtovanja in uvajanja trajnostne mobilnosti v Sloveniji, okrepiti trajno sodelovanje strokovnih ciljnih skupin na področju trajnostne mobilnosti in poskrbeti za višjo stopnjo ozaveščenosti ljudi in deležnikov o pomenu trajnostne mobilnosti v Ljubljanski urbani regiji.
K zmanjšanju emisij lahko organizacije pripomorejo tudi z upravljanjem mobilnosti zaposlenih. »V okviru projekta SmartMOVE se je RRA LUR s partnerji specializirala za pripravo mobilnostnih načrtov – pripravili so jih za celotni ljubljanski Univerzitetni klinični center, za BTC, Ikea Slovenija in Studio Moderno, ob tem pa še za območje Krajinskega parka Ljubljansko barje. Najrazličnejše organizacije namreč že prepoznavajo, kako zelo pomembno je upravljati z mobilnostjo zaposlenih. Načrt jim ponudi celovito analizo potovalnih navad osebja ter nabor izvedljivih ukrepov, s katerimi lahko pomembno vplivajo na spreminjanje potovalnih navad in s tem po eni strani prispevajo k manjši obremenjenosti cest v okolici ustanove oz. podjetja, k zmanjševanju prometnih konic in posledično emisij, dokazano pa se povečuje tudi zdravje zaposlenih (zmanjšana bolniška odsotnost) in njihovo zadovoljstvo. Ne nazadnje nove ureditve izboljšajo dostopnost do lokacije in prometno varnost, kar pa pomembno vpliva tudi na privlačnost delovnih mest, predvsem za kadre nove generacije,« pojasnjujejo v RRA LUR.
Pomemben korak naprej predstavlja tudi sporazum za vzpostavitev sistem javne izposoje e-koles. V naslednjih štirih letih lahko v 21 občinah Ljubljanske urbane regije pričakujemo 94 novih postaj s 549 e-kolesi in 854 polnilnimi priklopnimi mesti. Sistem bo omogočal hitrejšo in udobnejšo vožnjo ter kolesarjenje na daljše razdalje, tudi na delo. Z vidika mobilnosti na regionalni ravni je to ključnega pomena. Ob tem pa je dobra novica tudi ta, da bo sistem kompatibilen s tistim v Ljubljani, kamor dnevno migrira veliko prebivalcev primestnih občin. Izposoja e-koles bo delovala z enovitim informacijskim sistemom in enostavnim sistemom plačevanja, tudi s kartico Urbana,. Poleg tega bo integrirana z drugimi oblikami prevoza, kot so javni potniški promet in P+R postajališča. »S tem smo naredili ključen korak naprej pri razvoju trajnostne mobilnosti v naši regiji,« je poudarila direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar.
Dosedanje izkušnje kažejo, da je projekt korak v pravo smer. V občini Medvode, kjer imajo od aprila štiri postaje in 10 e-koles, so z odzivom prebivalcem več kot zadovoljni. »Upali smo na to, da bo sistem zaživel, nismo pa si predstavljali, da se bo to zgodilo čez noč. Že dan kasneje smo videli kolo MedvodEK pred nakupovalnim središčem Aleja, sistem pa je stalno aktiven,« je zadovoljen župan občine Medvode Nejc Smole.