Shrani za kasnejše branje.
Evropska komisija bo morala v prvih 100 dneh novega mandata pripraviti načrt za vzpostavitev povezave med razogljičenjem in elektrifikacijo.
Darja Kocbek, foto: Tadej Kreft
V zadnjih nekaj letih imamo v EU pravo zlato mrzlico za obnovljive vire energije, v mnogih državah se je število zahtevkov upravljavcem za priključitev na omrežje povečalo za osem- ali devetkrat. Elektrifikacija zahteva velike investicije. Običajno vprašanje je, ali si to lahko privoščimo. Dejansko pa bi se morali vprašati, ali si lahko privoščimo, da našega gospodarstva ne preoblikujemo, da bo bolj podnebju prijazno, ali si lahko privoščimo, da ne investiramo v energetsko varnost in ostanemo odvisni od fosilnih goriv. Takšne skoposti, kratkovidnosti, si ne moremo privoščiti, pravi generalni sekretar Eurelectric Kristian Ruby, ki je bil gost Konference energija na kvadrat E2ZS.
Kljub temu ostaja odprto vprašanje, kako zagotoviti potreben denar?
Res je, saj govorimo o prehodu, kakršnega do zdaj nismo videli. Po sedanjih ocenah bomo zanj potrebovali investicije v višini 5 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Ni podjetja, institucije, investitorja, države, ki bi sam lahko zagotovil ta sredstva. Zato je treba stopiti skupaj in najti nove rešitve.
V prihodnjih petih letih bo treba narediti več za ohranitev konkurenčnosti industrije.
Katere na primer?
Nekdanji predsednik italijanske vlade Enrico Letta je za evropske institucije pripravil poročilo, v katerem pokaže, da nadaljnja integracija EU, nova inovativna orodja na ravni EU lahko pomagajo nasloviti ta izziv. Med drugim navaja, da imajo Evropejci za 34 tisoč milijard evrov prihrankov. Veliko tega denarja imajo naloženega na bančnih računih in veliko tega denarja bolj pomaga gospodarstvu ZDA kot evropskemu gospodarstvu. Ta denar bi lahko usmerili v gospodarstvo EU.
Katera je po vašem mnenju prva naloga za novo evropsko komisijo, da bodo omenjene investicije izvedene in prehod uresničen?
Pomembno je razumeti, da je to, kar smo naredili v zadnjih petih letih, bilo narejeno z dobrimi razlogi. Veliko časa smo porabili za pripravo zelenega dogovora, pripravo ambicioznega načrta za prehod evropskega gospodarstva, da bo postalo bolj podnebju prijazno. Na tej poti moramo ostati, ker pomaga podnebju in tudi energetski varnosti. V prihodnjih petih letih bo treba narediti več za ohranitev konkurenčnosti industrije in za obrambo. Ne smejo pa te nove prednostne naloge potopiti zelenega dogovora.
Kaj je za to treba narediti?
Izvesti je treba pet zadev. Prva je implementacija ciljev zelenega dogovora z izvajanjem zakonodaje. Druga je izvedba elektrifikacije, zato pozivamo evropsko komisijo, da v prvih 100 dneh novega mandata pripravi načrt za vzpostavitev povezave med razogljičenjem in elektrifikacijo. Večjo pozornost je treba nameniti zagotovitvi varne oskrbe, kajti če se bo delež gospodarstva, ki ga napaja električna energija, v prihodnjih letih povečal s četrtine na polovico, bo varna oskrba bolj pomembna kot kadar koli prej. Nadgraditi je treba omrežja, za to je treba zagotoviti več sredstev tudi v skladih EU. To velja zlasti za distribucijsko omrežje. Pozabiti ne gre na porabnike, ki jih je treba vključiti v izvedbo prehoda tako, da bo njihovo sodelovanje enostavno, da si bodo to lahko privoščili in bo morda celo zabavno. Podjetjem pa je treba zagotoviti spodbude, saj bo rast povpraševanja po električni energiji za uspešno izvedbo prehoda ključna.
