Shrani za kasnejše branje.
V gradbeništvu se odvija tih, a temeljit premik. Trajnost ni več dodatna vrednost ali stvar ugleda, temveč postopoma postaja pogoj za sodelovanje na trgu.To se najbolj jasno kaže pri javnem naročanju, kjer se okoljski vidiki iz deklarativnih zavez selijo v konkretna merila in odločitve.
Valentina Kuzma, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala, in Boštjan Udovič, Zbornica za poslovanje z nepremičninami, GZS
Prav v tem kontekstu projekt CE-PRINCE (Interreg Central Europe) prihaja v pravem trenutku, saj povezuje evropske usmeritve z dejansko pripravljenostjo podjetij. Zato prihajajoča usposabljanja ne pomenijo le nadgradnje znanja, temveč tudi prvi resen test pripravljenosti sektorja na novo realnost.
Foto: Depositphotos
Javno naročanje ima pri tem posebno težo. S svojo kupno močjo neposredno vpliva na razvoj trga gradbenih proizvodov, storitev in tehnologij. Merila, ki jih naročniki vključujejo v razpisno dokumentacijo, ne določajo le izbire izvajalca za posamezen projekt, temveč tudi to, katere rešitve bodo podjetja razvijala, katere materiale bodo uporabljala in v katere kompetence bodo vlagala. Javno naročanje tako postaja eden ključnih mehanizmov za pospeševanje zelenega in krožnega prehoda v gradbeništvu.
- Trajnost se seli v samo izvedbo projektov, kjer morajo načrtovani okoljski učinki postati tudi dejansko doseženi rezultati.
Trajnost kot merljiv kriterij v gradbenih projektih
Če je bilo zeleno javno naročanje v Sloveniji do zdaj pogosto razumljeno predvsem kot izpolnjevanje minimalnih zahtev, se to hitro spreminja. V ospredje stopa vprašanje dejanskega vpliva na okolje in sposobnosti ponudnikov, da te vplive tudi dokazujejo. Presoja življenjskega cikla, ogljični odtis, kakovost in izvor materialov postajajo del jedra razpisnih postopkov. S tem se spreminja tudi logika konkurenčnosti – ni več dovolj ponuditi najnižje cene, temveč postaja odločilno, kako trajnostno, učinkovito in dolgoročno smiselno je projekt zasnovan in izveden.
Na GZS ocenjujemo, da projekt CE-PRINCE pomembno prispeva k zmanjševanju razkoraka med javnimi naročniki in podjetji. Projekt namreč ne prinaša le novih znanj, temveč tudi konkretna orodja, primere dobrih praks in boljše razumevanje, kako lahko zeleno in krožno javno naročanje postane razvojna priložnost za gradbeni sektor.
Ključna sprememba pa se ne dogaja le na ravni dokumentacije, temveč neposredno na gradbišču. Trajnost se seli v samo izvedbo projektov, kjer morajo načrtovani okoljski učinki postati tudi dejansko doseženi rezultati. V praksi to pomeni sistematično spremljanje emisij, rabe virov in drugih okoljskih kazalnikov skozi različne faze projekta ter njihovo preverjanje. Gradnja tako postaja tudi podatkovni proces, v katerem bo sposobnost merjenja, upravljanja in dokazovanja okoljskih kazalnikov ena ključnih konkurenčnih prednosti.
Za podjetja to pomeni jasno prelomnico. Prednost bodo imela tista, ki razumejo lastne procese, sistematično zbirajo podatke in jih znajo smiselno vključiti v svoje poslovanje ter jih prepričljivo predstaviti naročnikom. To vključuje tudi poznavanje standardiziranih orodij, kot so LCA analize, EPD deklaracije in drugi preverljivi viri podatkov. Podjetja, ki teh sposobnosti ne bodo razvila, bodo vse težje konkurirala na razpisih, ne glede na cenovno konkurenčnost.
- GZS pripravlja usposabljanja, ki bodo znanje prenesla v prakso. Več o CE-PRINCE usposabljanjih na straneh 91 in 92.
Orodja in znanja za pripravo na trajnostno javno naročanje
V okviru projekta CE-PRINCE smo zato razvili samoevalvacijsko orodje, ki podjetjem omogoča celovito oceno njihove pripravljenosti na krožno in zeleno javno naročanje. Orodje naslavlja ključna področja – od strategije in nabave do zasnove, proizvodnje, uporabe in ravnanja ob koncu življenjske dobe – s poudarkom na merjenju vplivov, uporabi ustreznih dokazil ter vzpostavitvi učinkovitih podatkovnih tokov. Prihajajoča usposabljanja bodo to znanje prenesla v prakso in povezala podjetja ter naročnike, saj je razumevanje na obeh straneh ključno za učinkovito izvajanje trajnostnih zahtev.
Naročniki lahko trajnostne in krožne vidike vključujejo na različnih ravneh javnega naročanja – od tehničnih specifikacij in pogojev za sodelovanje do pogodbenih določil. Ključni premik pa se dogaja pri merilih za oddajo javnega naročila, kjer se vse pogosteje upoštevajo stroški v življenjski dobi ter merljivi okoljski učinki, kar omogoča bolj celovito presojo ekonomsko najugodnejše ponudbe. Pri tem je bistveno, da so merila jasno opredeljena, preverljiva, sorazmerna, nediskriminatorna in neposredno povezana z izvedbo projekta.
Ob tem dodatni pritisk prinaša tudi evropski regulatorni okvir, saj se pričakuje sprejetje novega zakonodajnega paketa na področju krožnega gospodarstva. Gradbeni sektor bo pri tem v ospredju, zato si podjetja odlašanja ne morejo več privoščiti.
Primer 1: Načrtovanje stavbe z uporabo trajnostnih materialov (do največ X točk)
Točke prejme ponudnik, ki v projektni dokumentaciji poleg obveznega 30 % deleža lesa ali lesnih tvoriv predvidi in dokaže uporabo dodatnih gradbenih proizvodov iz obnovljivih ali recikliranih virov (npr. celuloza, konoplja, volna).
Točkovanje temelji na skupnem deležu trajnostnih materialov:
- 0 točk: minimalni delež brez dodatnih materialov
- Y točk: delež nad 30 % do ___ %
- Z točk: delež nad ___ % do ___ %
- X točk: delež nad ___ %
Dokazila:
- izjava ponudnika o doseganju deleža
- koncept trajnostne zasnove z navedbo materialov in oceno izvedljivosti
Takšno merilo, katerega delež v razmerju do drugih meril mora znašati najmanj 10 %, naročniku omogoča, da spodbuja uporabo trajnostnih materialov že v fazi načrtovanja, hkrati pa mora z ustreznimi pogodbenimi določbami zagotoviti, da se zaveze prenesejo tudi v izvedbo.
Primer 2: Nadstandardna oprema za učinkovito rabo vode v stavbi (do največ X točk)
Točke prejme ponudnik, ki ponudi sanitarno opremo z izboljšanimi parametri učinkovitosti:
- armature za umivalnike s pretokom ≤ ___ l/min = Y točk
- splakovalni sistemi z dvokoličinskim splakovanjem (polno splakovanje porabi ≤ _______ l, varčno pa ≤ _________ l vode) = Z točk
Maksimalno število točk prejme ponudba, ki izpolnjuje oba pogoja hkrati.
Dokazila:
- seznam opreme z navedbo proizvajalca, modela in tehničnih karakteristik
- tehnični listi proizvajalca
Splošna izjava brez konkretnih podatkov se točkuje z 0 točkami, ponujena oprema pa je za izbranega ponudnika obvezujoča tudi v fazi izvedbe. Takšen pristop zmanjšuje tveganje, da bi trajnostne zahteve ostale le na papirju.
Naročnik v okviru meril določi strožje zahteve (nadstandard) kot v tehničnih specifikacijah (osnovnih). Naročnik mora že pri oblikovanju osnovnih tehničnih specifikacij upoštevati zahteve in cilje, ki jih določa Uredba o zelenem javnem naročanju.
Pomembno je, da naročnik že v razpisni dokumentaciji določi tudi mehanizme za preverjanje izpolnjevanja zavez, saj se s tem zagotovi, da načrtovani trajnostni učinki postanejo tudi dejanski rezultati.
*Primera meril za izbor v JN, ki sta zasnovana kot teoretični koncept, je pripravila Janja Pincolič Odvetniška družba Potočnik in partnerke, o.p., d.o.o. strokovna in izvedbena pomoč pri izvedbi GZS serije CE PRINCE usposabljanj
ESG
V zadnjih letih se je v poslovnem svetu zgodil tektonski premik. Če smo še pred desetletjem o okoljski odgovornosti razpravljali v okviru PR, marketinških oddelkov, danes te teme vstopajo neposredno v pisarne uprav in finančnih direktorjev. Kratica ESG, ki združuje okoljske, družbene in upravljavske vidike poslovanja, je postala novi jezik globalnega kapitala.
Alenka Lesjak, Strateški razvoj, GZS
Nova realnost poročanja: Zakonodajni okvir je jasen
Evropska unija je z direktivo o poročanju o trajnostnem poslovanju podjetij (CSRD) postavila nove standarde. Čeprav se je sprva zdelo, da bodo obveznosti omejene le na največje akterje, je okvir zasnovan stopenjsko in se bo dramatično razširil. Ključno vlogo igra Direktiva (EU) 2024/1760, ki zvišuje pragove za zavezance in poenostavlja postopke. Po novem bodo za CSRD poročanje zavezana podjetja z več kot 1000 zaposlenimi in prihodki nad 450 milijonov EUR, medtem ko se na področju skrbnega pregleda (CSDDD) pragovi zvišujejo na 5000 zaposlenih in 1,5 milijarde EUR prihodka. Nova pravila so začela veljati 18. marca 2026, države članice pa morajo spremembe glede poročanja v nacionalni red prenesti do marca 2027.
Foto: Depositphotos
Prava moč teh direktiv se skriva v učinku domin v dobavnih verigah. Tudi če je podjetje mikro, malo ali srednje veliko (MSP), se ne more izogniti zahtevam velikih sistemov po podatkih o ogljičnem odtisu in etičnem upravljanju, saj morajo ti v svoje izračune vključiti celotno verigo vrednosti.
- Podjetja, ki se bodo lotila zbiranja podatkov proaktivno, bodo imela prednost pri pogajanjih z bankami, saj finančni sektor že sili v financiranje projektov z nizkimi podnebnimi tveganji.
Projekt ESG pospešek kot odgovor na negotovost
V tem kompleksnem okolju se je projekt ESG pospešek uveljavil kot ključno stičišče informacij za MSP. Zasnovala sta ga Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, izvajal pa Slovenski podjetniški sklad (SPS). Strokovni konzorcij pod vodstvom GZS je izvedel 40 usposabljanj po vsej Sloveniji, ki se jih je udeležilo več kot 250 MSP. Osrednje sporočilo projekta je, da ESG ne sme biti viden kot birokratsko breme, temveč kot priložnost za samorefleksijo in konkurenčno prednost. Podjetja, ki se bodo lotila zbiranja podatkov proaktivno, bodo imela prednost pri pogajanjih z bankami, saj finančni sektor že sili v financiranje projektov z nizkimi podnebnimi tveganji.
Moč prostovoljnega poročanja in podpora države
Zakaj bi se podjetje, ki ga zakon še ne zavezuje, lotilo tega procesa? Odgovor je v profilu odgovornega delodajalca, ki privablja mlade strokovnjake, in postopnem grajenju baze podatkov brez pritiska rokov poleg vseh drugih elementov konkurenčnega gospodarstva. Da bi slovensko gospodarstvo lažje prebrodilo to obdobje, SPS v prvi polovici leta 2026 pripravlja ESG vavčer za sofinanciranje svetovanja pri pripravi prostovoljnih trajnostnih poročil. Že zdaj pa je na voljo vavčer za celostno vrednotenje okoljskih vplivov (LCA).
- Okoljski, družbeni in upravljavski vidik poslovanja vse bolj vplivajo na dobavne verige, pričakovanja kupcev in pogoje financiranja.
Sinergija med izobraževalnimi projekti, kot je ESG pospešek, in finančnimi spodbudami ustvarja okolje, v katerem slovenska podjetja lahko postanejo vodilna v regiji. ESG je tukaj, da ostane, in tisti, ki bodo ta pospešek izkoristili danes, bodo krojili gospodarsko sliko jutrišnjega dne. Čas za prvi korak je zdaj, ko trg še nagrajuje tiste, ki so korak pred drugimi.
Je vaše podjetje pripravljeno na ESG?
ESG (okoljski, družbeni in upravljavski vidiki poslovanja) danes ni več le marketinški »nice-to-have«, temveč postaja del vsakdanje poslovne realnosti. Vse bolj vpliva na dobavne verige, pričakovanja kupcev in pogoje financiranja, zato se vse več podjetij sprašuje, ali so na ESG sploh pripravljena.
Vabljeni k poslušanju podkasta, v katerem gostujeta Tina Štrukelj iz podjetja Infinite Pure Solutions, vodja strokovnjakov v programu ESG pospešek, ter Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar, ki ESG že vrsto let uresničuje v praksi.
V pogovoru odpirata ključna vprašanja, kaj ESG pomeni za podjetja v praksi, kako začeti, od postavitve prioritet do zbiranja podatkov, ter kako se izogniti greenwashingu in graditi verodostojnost. Dotakneta se tudi konkretnih izkušenj iz programa ESG pospešek, ki podjetjem pomaga pri krepitvi znanja o trajnostnem poročanju in vključevanju ESG v poslovne procese.
POVABILO K POSLUŠANJU PODKASTA
Celoten pogovor s Tino Štrukelj iz podjetja Infinite Pure Solutions in Natašo Teraž Krois iz podjetja Lumar lahko poslušate v podkastu Poslovni nasveti. Sogovornici spregovorita o ESG ter o trajnostnem poročanju, ki sta del poslovne realnosti, ki vpliva na dobavne verige, pričakovanja kupcev in pogoje financiranja.
Foto: Tadej Kreft
Oglejte si posnetke vseh štirih brezplačnih modulov usposabljanj za prostovoljno trajnostno poročanje za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), ki so na voljo na spletni strani projekta ESG pospešek.
.png){kind=logo}