Shrani za kasnejše branje.
Kadrovsko vrzel podjetja vse pogosteje zapolnjujejo s tujimi delavci, ki že predstavljajo skoraj polovico zaposlenih v gradbeništvu.
Mateja Jordan
Kljub splošnemu umirjanju trga dela gradbeništvo ostaja ena najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti v Sloveniji. Marca lani je bila po podatkih Statističnega urada RS največja mesečna rast števila delovno aktivnih oseb zabeležena prav v gradbeništvu, kjer se je število zaposlenih povečalo za skoraj 800 oziroma za en odstotek. Danes panoga zaposluje približno 85 tisoč ljudi in sodi med največje delodajalce v državi.
Toda za spodbudnimi številkami se skriva vse bolj pereč problem gradbincev. Po ocenah panoge je bilo leta 2024 v gradbeništvu nezasedenih vsaj približno 4500 delovnih mest, nekatera združenja gradbincev pa govorijo celo o večjih potrebah. Podjetja zato vse pogosteje posegajo po tuji delovni sili. Lani je bilo za potrebe gradbeništva izdanih okoli 17 tisoč 400 delovnih dovoljenj za tujce, skoraj polovica zaposlenih v panogi pa so že tuji državljani.
Povpraševanje po delavcih in strokovnjakih že dolgo presega ponudbo na trgu dela. Foto: Strabag
Da pomanjkanje kadra ostaja eden največjih izzivov gradbeništva, potrjujejo tudi napovedi Zavoda RS za zaposlovanje. Gradbeništvo je tudi letos med tistimi dejavnostmi, kjer se pričakuje izrazit primanjkljaj delovne sile, številni gradbeni poklici pa se še naprej uvrščajo med najbolj iskane na slovenskem trgu dela. Kako se s tem spopadajo največja gradbena podjetja in kje vidijo rešitve, smo povprašali nekaj pomembnejših predstavnikov panoge: podjetja Hidrotehnik, STRABAG, Kolektor Construction in CPK.
Primanjkuje delavcev, strojnikov in vodij projektov
Čeprav našteta podjetja izvajajo tudi največje infrastrukturne in stanovanjske projekte v državi, opozarjajo, da povpraševanje po delavcih in strokovnjakih že dolgo presega ponudbo na trgu dela. Rešitve iščejo v kadrovskih štipendijah, okrepljenem sodelovanju s šolami in zaposlovanju tujcev, vendar soglasno ugotavljajo, da brez sistemskih ukrepov dolgoročne rešitve ne bo.
- Po ocenah panoge je bilo leta 2024 v gradbeništvu nezasedenih vsaj približno 4500 delovnih mest, nekatera združenja gradbincev pa govorijo celo o večjih potrebah.
V podjetju Hidrotehnik kadrovsko stisko označujejo za enega največjih izzivov panoge. »Povpraševanje po delavcih presega ponudbo na trgu dela, zato je pridobivanje, zaposlovanje, usposabljanje in zadrževanje novih sodelavcev vse zahtevnejše,« ugotavljajo. Za izvajanje tekočih projektov imajo sicer trenutno dovolj zaposlenih, zaradi povečanega obsega dela pa bi potrebovali dodatne kadre na različnih področjih. Največje pomanjkanje zaznavajo pri strojnikih težke gradbene mehanizacije, kvalificiranih gradbenih delavcih, monterjih, gradbenih delovodjih in vodjih projektov.
Podobne težave imajo v družbi Strabag Slovenija, kjer trenutno zaposlujejo 183 sodelavcev, potrebovali pa bi jih še najmanj dvajset. Najtežje pridobijo tehnične profile, kot so kalkulanti in delovodje. »Ti profili so ključnega pomena tako za pridobivanje projektov kot za njihovo izvedbo, zato se pomanjkanje neposredno odraža na prihodnjih možnostih za rast.«
Tudi v skupini Kolektor Construction, ki zaposluje že več kot 950 sodelavcev, ocenjujejo, da bi lahko že danes zaposlili več deset dodatnih strokovnjakov. Primanjkuje jim predvsem gradbenih delavcev različnih profilov, strojnikov gradbene mehanizacije, voznikov tovornih vozil in nekaterih inženirskih profilov. »Organizacija dela je sicer zato zahtevnejša, toda kljub temu projekte izvajamo skladno s pogodbenimi obveznostmi in načrtovanimi roki,« zatrjujejo.
- Kadrovski primanjkljaj je še posebej izrazit zaradi velikega investicijskega cikla, ki trenutno poteka v državi.
V CPK, kjer imajo približno 280 zaposlenih, največ težav povzroča pomanjkanje izkušenih gradbenih delovodij, vodij del, komercialistov s poznavanjem gradbeništva ter strojnikov in delavcev za asfaltiranje. »Razpoložljivih kadrov ni dovolj za občutnejše povečevanje storitvenih kapacitet,« opozarjajo. Zaposlene pridobivajo na domačem trgu in v državah nekdanje Jugoslavije, vendar je razpoložljivih kadrov vse manj, iskanje primernih sodelavcev pa dolgotrajno.
Obsežni projekti zahtevajo vedno več ljudi
Kadrovski primanjkljaj je še posebej izrazit zaradi velikega investicijskega cikla, ki trenutno poteka v državi. Kolektor Construction sodeluje pri nekaterih največjih infrastrukturnih projektih, med drugim pri drugem tiru Divača–Koper, nadgradnji železniške infrastrukture, tretji razvojni osi, podaljšanju severnega pomola v Luki Koper in gradnji nove infekcijske klinike v Ljubljani. Kot spomnijo, gre za projekte, ki zahtevajo visoko raven strokovnega znanja, usklajevanja in kadrovskih virov.
V Strabagu med najpomembnejše aktualne projekte uvrščajo Emoniko sever in jug, stanovanjsko naselje Resnica v Hrastniku ter tretjo razvojno os Lot A v Velenju; projektih, ki odražajo kompleksnost sodobnega gradbeništva ter poudarek podjetja na trajnostnih in inovativnih rešitvah.
Podjetje Hidrotehnik je vključeno predvsem v projekte urejanja vodotokov, protipoplavne zaščite, sanacije posledic neurij in gradnje komunalne infrastrukture. Poseben poudarek namenjajo projektom za izboljšanje varnosti prebivalcev pred poplavami in prispevajo k trajnostnemu upravljanju vodnega prostora.
Zaposlene v podjetju CPK pa trenutno srečujemo predvsem na slovenskih avtocestah in hitrih cestah, kjer izvajajo obsežna obnovitvena in širitvena dela.
Mladi se vračajo v gradbeništvo
Kljub težavam podjetja opažajo prve spodbudne znake, saj po njihovih ocenah zanimanje mladih za gradbene in tehnične poklice ponovno narašča, vendar še ne dovolj, da bi pokrilo potrebe gospodarstva. Pomanjkanje usposobljenega kadra od podjetij zahteva dolgoročno načrtovanje kadrov, vlaganja v usposabljanje zaposlenih, aktivno sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami in tudi internacionalizacijo kadra.
- Pomanjkanje usposobljenega kadra od podjetij zahteva dolgoročno načrtovanje kadrov, vlaganja v usposabljanje zaposlenih, aktivno sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami in tudi internacionalizacijo kadra.
V Kolektor Construction vsako leto podelijo med 10 in 20 štipendij za gradbene profile ter omogočijo prakso in študentsko delo več kot 70 mladim. »Ključno je, da mladim že zgodaj predstavimo sodobno gradbeništvo kot tehnološko napredno panogo z dobrimi kariernimi možnostmi.« Šolski praksi, študentskemu delu in kadrovskim štipendijam velik poudarek namenjajo tudi v Hidrotehniku. Kot pravijo, precej študentov po zaključku študija svojo poklicno pot nadaljuje prav pri njih.
V družbi Strabag Slovenija bi potrebovali še najmanj dvajset sodelavcev. Foto: Strabag
Tudi v Strabagu sodelujejo s srednjimi šolami in fakultetami ter ponujajo štipendije, praktično usposabljanje in študentsko delo, vendar opozarjajo, da so najboljši kadri pogosto že vnaprej razporejeni. Zato si prizadevajo spremeniti podobo gradbeništva in ga predstaviti kot sodobno, inovativno in družbeno pomembno dejavnost. Po njihovem mnenju bi bilo treba v izobraževalni sistem vključiti več praktičnega dela in okrepiti povezovanje z gospodarstvom.
Spodbudne trende v zadnjem času opažajo tudi v CPK. »Povečali smo aktivnosti pri pridobivanju mladih kandidatov, ki se na različnih ravneh izobražujejo za gradbene poklice, tako prek študentskega dela in praks kot tudi s štipendijskimi podporami.« Opažajo tudi veliko število vpisov v gradbene smeri, kar bo, upajo, dolgoročno prispevalo k blažitvi kadrovskega primanjkljaja na trgu.
- Gradbena podjetja predlagajo poenostavitev zaposlovanja tujega kadra, večjo promocijo gradbenih poklicev med mladimi in programe prekvalifikacij za deficitarne poklice.
Brez tujcev bi bilo marsikje še težje
Pomemben del kadrovskega primanjkljaja danes zapolnjujejo tuji delavci, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije. V Hidrotehniku predstavljajo pomemben del njihove delovne sile in pomembno prispevajo k nemotenemu izvajanju projektov. Podobno ugotavljajo tudi v Kolektor Construction, kjer opozarjajo, da bi bilo brez njih izvajanje številnih projektov bistveno težje. Žal pa se podjetja pri zaposlovanju tujcev srečujejo predvsem z dolgotrajnimi administrativnimi postopki, pridobivanjem dovoljenj ter izzivi vključevanja v delovno okolje. Veliko pozornosti morajo namenjati tudi uvajanju, usposabljanju in zagotavljanju ustreznih pogojev za delo.
V CPK soglašajo, da so postopki za pridobivanje vizumov in delovnih dovoljenj predolgi. »Število zaposlenih iz tujine je v našem podjetju zanemarljivo nizko, se pa zavedamo, da jih bo v prihodnje verjetno treba iskati tudi na tujih trgih. Z delavci iz tujine načeloma nimamo težav, predolgotrajni pa so administrativni postopki za pridobivanje vizumov oziroma delovnih dovoljenj,« poudarjajo v CPK. V Strabagu pa poleg vsega naštetega izpostavljajo še jezikovne ovire in ne vedno ustrezne kompetence kandidatov.
Kaj podjetja pričakujejo od države?
Gradbena podjetja so si enotna tudi pri predlogih za izboljšanje razmer. Tako si želijo več zanimanja mladih za poklicne in tehnične smeri izobraževanja, več vlaganja v poklicno in tehnično izobraževanje, več praktičnega usposabljanja v podjetjih ter tesnejše povezovanje šol z gospodarstvom. Poleg tega predlagajo poenostavitev zaposlovanja tujega kadra, večjo promocijo gradbenih poklicev med mladimi in programe prekvalifikacij za deficitarne poklice.
V Kolektor Construction spomnijo, da je gradbeništvo ena ključnih gospodarskih panog, zato opozarjajo, da je vlaganje v razvoj kadrov hkrati tudi vlaganje v razvoj države. Zagotoviti bi bilo treba tudi bolj predvidljivo investicijsko okolje, saj stabilen obseg investicij omogoča tudi dolgoročnejše kadrovsko načrtovanje podjetij.
Za dolgoročno izboljšanje kadrovske slike bi bilo ključno poenostaviti postopke zaposlovanja tujcev, okrepiti povezovanje izobraževalnih ustanov s podjetji ter bolj sistematično promovirati gradbeništvo kot perspektivno panogo, so prepričani v Strabagu. Hkrati je pomembno tudi aktivno ustvarjanje pozitivne podobe sektorja v javnosti.
V CPK pa stavijo predvsem na čim višje število razpisanih mest v izobraževalnih programih s področja gradbeništva, pri enostavnejših profilih, kjer je tuja delovna sila lažje uporabna, pa na poenostavitev in pohitritev postopkov pridobivanja vizumov oziroma delovnih dovoljenj.