Shrani za kasnejše branje.
Gospodarska zbornica Slovenije je vedno pripravljena na argumentiran dialog, saj le tak način vodi do rešitev, je prepričana generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Barbara Perko, foto: Tadej Kreft
Vztrajnost in pozitivno razmišljanje sta lastnosti, ki vodita Vesno Nahtigal tudi na čelu Gospodarske zbornice Slovenije. GZS pod njenim vodstvom s kredibilnimi podatki in argumenti izpostavlja za gospodarstvo škodljive odločitve in pristojne pravočasno opozarja na potrebne ukrepe, da bi krize, ki so na vidiku, čim lažje prebrodili. V času njenega mandata je bila vloga zbornice ključnega pomena v težkih situacijah, v katerih se je znašla država.
Na katerih področjih je zbornici, odkar jo vodite, uspelo odigrati vlogo povezovalca med gospodarstvom in državo?
S svojimi stališči in predlogi smo proaktivni na področjih, ki se nanašajo na vse gospodarske panoge in regije po celi Sloveniji. Pri tem izkoriščamo sinergijo naših zbornic dejavnosti in regijskih zbornic, ki iz prve roke dobivajo odzive naših članov in poznajo razmere na terenu.
Pomemben člen povezovanja so tudi strateški sveti, ki pokrivajo vsa najpomembnejša področja – davke, digitalizacijo, energetski prehod, okolje, investicije in gradbeništvo, raziskave, razvoj in inovacije, kadre, izobraževanje in trg dela ter kolektivno dogovarjanje in bipartitni socialni dialog. V oktobru smo ustanovili še Strateški svet za internacionalizacijo.
Povezovanje se nedvomno odraža na več ravneh, saj povezani s člani sodelujemo z vsemi resornimi ministrstvi. Trudimo se za dialog z vlado. Prav zaradi intenzivnega prizadevanja GZS za interese gospodarstva smo uspeli narediti premike na nekaterih področjih. Z veseljem izpostavim zavezništvo, ki ga je GZS sklenila z Vlado ter akademsko-raziskovalno sfero v prizadevanjih za raziskave, razvoj in inovacije. Skupaj smo dosegli, da je država tudi skozi zakon zagotovila višja sredstva za raziskave in razvoj.
GZS zastopa vse panoge, ne le finančno najbolj uspešne.
Pomembno vlogo je GZS imela v najbolj izraziti energetski krizi. Prav zaradi naše vključenosti v iskanje pomoči za podjetja je vlada vzpostavila sistem ukrepov pomoči države – subvencionirala je visoke stroške energentov, vzpostavila shemi čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. V katastrofalnih poplavah smo si prizadevali, da bi država prizadetim podjetjem čim prej pomagala pri odpravi škode – tudi ta del se je zgodil in podjetja so med vsemi prizadetimi prva dobila izplačana predplačila pomoči. Marsikateremu prizadetemu podjetju je prav ta pomoč pomagala ohraniti proizvodnjo, naročila in hitreje so lahko sanirala škodo. Sadove so obrodila tudi večletna prizadevanja GZS za izplačila nadomestil posrednih stroškov emisij za toplogredne pline.
Čeprav še zdaleč nismo povsem zadovoljni z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN), smo vendarle s svojim konstruktivnim sodelovanjem v pripravah dosegli izboljšanje tega dokumenta; zdaj pa si že nekaj mesecev prizadevamo za spremembo novega obračuna omrežnin. Enako se zavzemamo tudi, da bi gospodarstvo imelo stabilno, kakovostno in cenovno konkurenčno električno energijo. Na osnovi lastne analize smo utemeljili pomen izgradnje JEK2, zdaj smo se odzvali na predlog zakona o Tešu, ki prinaša veliko tveganje. Pomembna je prava kombinacija virov, kar je potrdila tudi analiza, ki jo je pripravil ELES.
Težko bi naštela vsa stališča, pobude in predloge, ki jih je GZS dala glede delovno-pravne zakonodaje, davčne, pokojninske, zdravstvene reforme, zagotavljanja energetske varnosti, pogojev za zeleni prehod, za spodbujanje digitalizacije … Žal vlada pri energetiki ne posluša gospodarstva v dovoljšni meri. Prepričana sem, da bi bilo naše poslovno okolje na neprimerno višji konkurenčni ravni, če bi bili upoštevani predlogi GZS in tudi tisti, ki jih dajemo organizacije, povezane v Gospodarski krog.
Kako pa so podjetja zadovoljna z zbornico? Ne nazadnje njena vloga v nekaterih vidikih presega zgolj vlogo zastopnika članov.
Septembra smo našim članom poslali anketo, s katero smo želeli preveriti njihovo zadovoljstvo z našimi storitvami. Rezultati ankete kažejo na pozitivne trende v zadovoljstvu članov GZS, večjo lojalnost ter izboljšano komunikacijo in obveščanje. Izsledke s konkretnimi predlogi in pripombami članov pa bomo uporabili kot usmeritve, da naše delovanje še nadgradimo, saj imamo vedno priložnosti za izboljšave in prilagajanje potrebam članstva.
Moramo se vprašati, kakšno poslovno okolje bi šele imeli, če GZS ne bi tako aktivno zastopala interesov gospodarstva in svojih članov.
GZS je v preteklosti že velikokrat proaktivno in z argumenti opozarjala na nevarnosti, ki so se nato izkazale kot realnost. Pravočasna reakcija države na slabšanje razmer na globalni ravni (ki jih v Sloveniji včasih v vsej obsežnosti začutimo z rahlim časovnim zamikom) bi velikokrat ublažila tudi tiste posledice, ki so sicer neizogibne. Če se osredotočim na najnovejše razmere – ohlajanje gospodarstva v EU, ki se je najprej začelo kazati v Nemčiji, Slovenija občuti v veliko večji meri, kot se trenutno zavedajo naši politični odločevalci. Na GZS tedensko zbiramo podatke na terenu po posameznih panogah in ti naši pozivi in predlogi za ukrepanje ne temeljijo le na zapiranju enega obrata ali zmanjšanju obsega proizvodnje enega podjetja. Zaradi ohlajanja, ki je prisotno že veliko širše kot zgolj v eni panogi, si zbornica prizadeva za sprejetje ukrepa skrajšanega delovnega časa.
GZS si prizadeva za vključevanje z ustreznimi predlogi že v fazi priprav zakonodaje in sprejemanja vladnih odločitev, ki se nanašajo na gospodarstvo. Ko uspemo premikati zadeve, je to praviloma v korist celotnega gospodarstva – vseh panog. Ne nazadnje naše strokovne službe velikokrat pripravijo strokovne podlage, ki jih druge asociacije in ministrstva ne morejo, ker nimajo strokovnjakov s specifičnimi znanji iz podjetniške prakse niti analitičnih podatkov; zato si prizadevamo, da bi nam država to priznala tudi na statusni (reprezentativna zbornica v javnem interesu) in finančni ravni.
Na zbornico sicer večkrat letijo očitki, da kljub visokim dobičkom gospodarstva nenehno poskuša prikazati, da so podjetja v slabšem položaju, kot se na prvo žogo zdi. Kako odgovarjate na tovrstne očitke?
Ti očitki nastajajo na podlagi zelo posplošenih, populističnih povzetkov stališč in pobud GZS. Nikoli ne izkrivljamo podatkov, dejstvo pa je, da se uspešnost poslovanja od panoge do panoge razlikuje. GZS zastopa vse gospodarske panoge, ne le finančno najbolj uspešne. Industrija, še zlasti energetsko intenzivna, se sooča z velikimi izzivi (visoki stroški energije, vedno višje cene surovin, nov način obračunavanja omrežnine … ). Zato vlado permanentno pozivamo, da s konkretno podporo industriji pokaže, ali si jo želi zadržati v Sloveniji ali ne. Prav tako smo glasni, ko se sprejemajo odločitve v škodo gospodarstva, vendar vedno nastopamo z verodostojnimi podatki in argumenti. Prizadevamo si predvsem, da preprečimo škodo ali pa da pravočasno pozivamo k izboljšanju pogojev za primerljive poslovne pogoje v primerjavi s tujo konkurenco. Ključni dejavniki za ustavitev deindustrializacije, kot izhaja tudi iz Draghijevega poročila, so izjemno povečanje vlaganja v znanost, raziskave in razvoj, v povečanje subvencij industrijam prihodnosti, sprememba politike konkurence in državnih pomoči EU ter sprememba energetske politike. Če tega ne bomo počeli, bo naša industrija postala muzej na prostem.
GZS tudi predhodno oziroma v realnem času opozarja na potrebno ukrepanje, ko gre za globalne krize, ko so šele na vidiku, saj imamo vpogled v gospodarstvo. Politiki se namreč zanašajo na statistične podatke o stanju gospodarstva, v katerih se krize pokažejo šele s časovnim zamikom oziroma za nazaj.
Zbornica je v zadnjem obdobju storila korake naprej na področju digitalizacije, trajnosti itd. Kateri izzivi jo še čakajo?
GZS gre po poti lastne preobrazbe v smeri trajnosti in digitalizacije, hkrati pa na tej poti dvojnega prehoda v največji meri nudimo podporo tudi našim članom – tako z izobraževalnimi in informativnimi vsebinami kot povezovanjem; na drugi strani pa tudi s pozivi državi za ustrezno ukrepanje in zagotavljanje boljšega poslovnega okolja.
Izzivi so povezani predvsem s področji raziskav, razvoja in inovacij, virov financiranja, davčne politike, socialnega dialoga, pokojninske in zdravstvene reforme, internacionalizacije in mobilnosti.
V intervjuju za Glas gospodarstva po nastopu funkcije generalne direktorice GZS ste dejali, da so podjetja zaskrbljena, a vidijo luč na koncu tunela. Kakšno je trenutno vzdušje v gospodarstvu?
Precej sem prisotna na terenu, obiskujem naše člane, sodelujem tudi na mnogih dogodkih, kjer imamo priložnosti za izmenjavo mnenj in informacij. Tako iz lastnih zaznav kot iz informacij naših regijskih zbornic in zbornic dejavnosti lahko zatrdim, da se v zadnjih letih vodstva podjetij privajajo na novo realnost, ki ne prinaša neke samoumevne splošne varnosti, ampak nas potiska v različne krize in naravne nesreče. Veliko je nejevolje zaradi nerazumevanja in zgrešenih odločitev ter ukrepov države. Nejevolja se včasih prenese še na GZS, češ da bi morala še več doseči v dobrobit gospodarstva. To je razumljivo, saj razmere res niso rožnate – je pa res, da se moramo tudi vprašati, kakšno poslovno okolje bi šele imeli, če GZS ne bi tako aktivno zastopala interesov gospodarstva in svojih članov. Kljub temu pa ni obupavanja, ampak se vsako podjetje zaveda, da mora najprej v svoji sredini narediti vse, kar je mogoče, da zagotavlja rast in napredek. Spodbudnih zgodb imamo v Sloveniji veliko.
Katero je tisto vprašanje, ki si ga z direktorji združenj in regij v zadnjem obdobju največkrat zastavljate? Kje so največji izzivi?
Vsaka zbornica dejavnosti in regijska zbornica se sooča s specifičnimi izzivi, odvisno seveda od panoge oziroma regije. In teh res ni malo. Na korporativni ravni, na ravni GZS, pa kot skupne izzive postavljamo v središče vse, ki so povezani z zagotavljanjem konkurenčnega in predvidljivega poslovnega okolja – pod drobnogledom smo imeli novi obračun omrežnin, NEPN, dodatne obremenitve za gospodarstvo, davčno reformo, socialni dialog v okviru Ekonomsko socialnega sveta … Sedaj aktivno sodelujemo pri pokojninski reformi.
Hkrati pa poskušamo podjetjem pomagati pri prodoru na nove trge, prizadevamo si za pohitritev postopkov umeščanja v prostor, zagotavljanje ustrezno usposobljenih kadrov …
Zbornica je pomembno vlogo odigrala v času covida-19, lani avgusta pa je bil ob poplavah spet potreben hiter in učinkovit odziv. Ko zdaj gledate nazaj, kako ste zadovoljni z vlogo zbornice v tistem obdobju?
Kot sem že omenila, je GZS podobno kot v času covida in tudi po njem odigrala pomembno vlogo tudi v obdobju lanske vodne ujme, kar so nam priznavali tudi člani na prizadetih območjih. Na GZS smo skupaj z regijskimi zbornicami že od najbolj kritičnih trenutkov dalje izkazali svojo vpetost v okolje in povezanost s članstvom. S skupnimi močmi smo hitro zagotovili razmeram prilagojeno komunikacijsko pretočnost, koristne in uporabne informacije, povezovanje podjetij pri medsebojni pomoči. Na tej osnovi smo oblikovali predloge za hitre in učinkovite ukrepe in jih posredovali vladi oziroma resornim ministrstvom – prizadeta podjetja so tako med prvimi v državi dobila izplačila predplačil pomoči. Preko ministrstva za gospodarstvo smo bili vključeni v republiški krizni štab, v prvem obdobju smo bili edini v državi, ki smo razpolagali vsaj z okvirno škodo, ki jo je utrpelo gospodarstvo. Podjetjem smo nudili izobraževalno podporo pri uveljavljanju pomoči za nastalo škodo, ves čas pa v sodelovanju z regijskimi zbornicami spremljamo tudi potek načrtovane obnove, zlasti s časovnega in prednostnega vidika.
Na Vrhu slovenskega gospodarstva bo v ospredju več vidikov varnosti, predvsem energetska, kibernetska in prehranska. Kaj vas je navedlo k izbranim vsebinam?
V vse bolj nepredvidljivem družbenem in seveda znotraj tega tudi poslovnem okolju je varnost na vrhu civilizacijskih vrednot. Pri tem imamo najprej v mislih geopolitično varnost, ki je osnovni pogoj za življenje in delo. Krize zadnjih let, kot sta na primer zdravstvena in okoljska, pa nas opozarjajo na še mnoge druge vidike varnosti. Gospodarstvo se zaveda pomembnosti okoljske, surovinske, energetske, prehranske, kibernetske, finančne, varnosti pri delu, in še mnoge bi lahko naštevala. Za zagotavljanje teh vidikov varnosti že podjetja sama marsikaj počnejo, v hitro spreminjajočem svetu pa izzivov ne manjka. Po drugi strani mora imeti odgovore na današnje varnostne izzive tudi družba. Pri tem imam v mislih predvsem državo, ki postavlja podstat za pogoje delovanja ostalih segmentov družbe, tudi gospodarstva. V luči vse večje teže varnosti smo se odločili, da jo postavimo v središče najpomembnejšega slovenskega gospodarskega dogodka. Imeli smo kar težko nalogo pri izboru najpomembnejših, saj nam čas ne bo dovoljeval, da bi se posvetili vsem. Tokrat se bomo posvetili energetski, kibernetski in prehranski varnosti. Na področju energetske varnosti smo lahko s pravimi potezami suvereni. Na področju prehranske varnosti bi morala biti agenda vsakokratne politike, da jo maksimalno izboljšamo in izkoristimo vse možne vire. Kibernetska varnost pa je pomembnejša, kot se morda v tem trenutku zavedamo. V razpravi s predstavniki podjetij in vlade bomo preverili, kje smo in na katerih točkah potrebujemo ukrepe države, da bodo podjetja imela ključne pogoje za varno poslovanje.
Zbornica je že jeseni 2021, ko je bila na vidiku energetska kriza, opozarjala na dogajanje na energetskem trgu. Že dolgo opozarja tudi, da potrebuje država stabilne energetske vire, zato ste že jeseni 2021 v strateškem razvojnem dokumentu opredelili kot pomemben vir jedrsko energijo. Kako gledate na trenutno dogajanje okoli projekta JEK2? Kaj to pomeni za gospodarstvo?
Nedvomno je energija eden od pogojev za predvidljive konkurenčne pogoje. Edino področje, kjer je Slovenija lahko samozadostna, je električna energija. Na GZS stalno trdimo, da lahko s pravo mešanico obnovljivih in nizkoogljičnih virov zagotovimo samozadostno oskrbo. Ob nizkoogljičnih virih, kot so sonce, veter, voda, geotermalna energija, potrebujemo tudi nadomestne, ogljične vire. Zato zagovarjamo jedrsko energijo, ki je vir nizkoogljične električne energije – ali bo to projekt JEK2 in v kakšni obliki, je predvsem vprašanje za energetske strokovnjake.
NEPN v svoji trenutni obliki ne daje upanja, da se bomo razogljičili pravočasno. V okviru strateškega sveta za energetski prehod smo naredili podrobno analizo gospodarstva, še posebej energetsko-intenzivnih podjetij, kjer smo ugotavljali potencial te industrije. S pomočjo analize smo ugotovili, koliko je bilo na tem področju narejenega in koliko bo potrebno storiti, da bo ta industrija prišla do razogljičenja. Industrija bi potrebovala okoli 30 milijard evrov, skozi NEPN pa je zagotovljenih samo 2,7 % teh sredstev. Naša ocena je, da ima ta industrija, ki je do zdaj večinoma vlagala lasten denar v razgoljičenje, veliko potenciala.
GZS si prizadeva in ves čas javno zagovarja, da moramo gospodarstvu in državljanom zagotoviti stabilno, kakovostno in cenovno konkurenčno energijo. Svoje pozitivno stališče do jedrske energije smo utemeljili tudi z analizo, ki jo je za GZS pripravil dr. Jože P. Damjan. Veliko konkretnih predlogov smo dali tudi v fazi oblikovanja NEPN, vendar so bili upoštevani le nekateri.
Žal mi je, da se je glede referenduma zgodilo to, kar smo videli – to je odgovornost političnih strank, vlade in vprašanje za pravno stroko. Gre za prepomembno vprašanje za državo in državljane, da bi pri tem merili mišice. Vprašanje uporabe jedrske energije za energetsko neodvisnost Slovenije in prihodnjih generacij bi moralo biti predvsem vprašanje stroke, objektivnih argumentov ter verodostojnih analiz in podatkov.
Želela bi, da bi tudi pri nas vladajoči politiki začeli razmišljati, da je gospodarstvo motor, ki državi in njenim ljudem zagotavlja stabilnost, blaginjo in socialne storitve.
O energetski varnosti je veliko govora. Veliko manj pa se pogovarjamo o prehranski varnosti, področju, ki ga na zbornici prepoznavate kot zelo pomembno.
Hrana je zagotovo ena od osnov varnosti, zato je pomembno, da smo samooskrbni vsaj v delu najnujnejših dobrin. Na pomen živilsko predelovalne industrije z vidika zagotavljanja varnosti prebivalstva so opozorile tudi krize zadnjih treh let – samo spomnimo se začetkov pandemije covida, ko so ljudje najprej hiteli kupovati zaloge hrane. Na področju hrane ima izjemno pomembno vlogo GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, ki s svojim delovanjem stremi k spodbujanju stabilnega, družbeno, gospodarsko in okoljsko vzdržnega, pravičnega in trajnostnega sistema proizvodnje hrane. Prav trajnost je poleg samooskrbe eden od ključnih dejavnikov pomena naših kmetijskih in živilskih podjetij. Dandanes države, ki se zavedajo pomena prehranske varnosti, v ospredje postavljajo lokalno oskrbo, kratke transportne verige, varovanje kmetijskih zemljišč, da imajo vse ključne proizvodne procese v državi kot tudi vse vhodne surovine (npr. semena, gnojila, zaščitna sredstva ipd.). Vse to omogoča varno, kakovostno in dostopno hrano. V Sloveniji še nismo na tej ravni, saj kot osnovo potrebujemo strategijo razvoja kmetijstva in živilstva, še posebej strategijo prehranske varnosti. Vlada bi morala z ustreznimi ukrepi zagotavljati prehransko varnost prebivalstva in ohranjati zdrava jedra kmetijskih in živilskih družb v Sloveniji, saj so soočena z veliko konkurenco tujih podjetij, ki imajo podporo in zaščito lastne države. Poleg tega imajo slovenska kmetijsko-živilska podjetja veliko izzivov glede inovacijskih vlaganj, novih tehnologij, kadrov in krepitev proizvodnje z višjo dodano vrednostjo.
Več bo treba storiti tudi na področju okoljske varnosti. Na kaj opozarja zbornica?
Okolje je ne glede na postulate trajnosti že zaradi obsežnosti zakonodaje, ki se sprejema na ravni EU, ter zahtev zelenega prehoda, kjer je ponovno poudarjen okoljski del, najzahtevnejši in najobsežnejši del trajnostnega poslovanja podjetij. Žal imamo v Sloveniji posebna pravila, ki odstopajo od EU zakonodaje in slovenska podjetja pogosto postavljajo v neenakopraven položaj v primerjavi s konkurenti ostalih evropskih držav. Z izjemnimi izzivi se soočajo energetsko intenzivna podjetja, predvsem proizvodnja materialov. Tako se je na primer v Sloveniji ustavila proizvodnja primarnega aluminija, ker ni zdržala pritiskov razogljičenja. Po drugi strani pa Evropa uvaža aluminij iz tretjih držav, kjer je okoljski odtis zaradi okolju neprijazne proizvodnje in dolgih transportnih poti bistveno večji. Razogljičenje in modernizacija tega sektorja sta bistvenega pomena za samozadostnost ne le Slovenije, ampak celotne EU, ki je danes vse preveč odvisna od uvoza strateških surovin in strateških materialov iz tretjih držav. Zakonodaja mora dati pravni okvir, vključno s spodbudami za podjetja.
Pri zagotavljanju okoljske varnosti so nedvomno pomembne investicije v zeleni prehod, ki jih pogosto upočasnjujejo dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj in soglasij. Okoljskih izzivov je v vseh panogah ogromno. Seveda pa je tu potrebna tudi vloga države, ki bo med drugim s prostorskim načrtovanjem, upravljanjem naravnih virov pa tudi z ustreznimi zakonodajnimi okviri in drugimi ukrepi zagotavljala pogoje za omilitev posledic podnebnih sprememb in za prehod v brezogljično družbo.
Pomemben vidik, o katerem boste govorili na tokratnem Vrhu gospodarstva, je tudi kibernetska varnost. Pristojne institucije opozarjajo na visok porast različnih oblik prevar in kibernetskih napadov. Kako lahko zbornica pomaga članom?
Varnost potrebujemo tudi v virtualnem svetu. GZS, zlasti pa naše Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT), veliko dela na ozaveščanju in izobraževanju naših članov o tem, s katerimi preventivnimi ukrepi se lahko že sama podjetja zaščitijo pred kibernetskimi napadi. Ozavešča jih o tem, da je vlaganje v kibernetsko varnost nujno. Podatki namreč kažejo, da kar 43 % kibernetskih napadov cilja na mala in srednja podjetja, od katerih se mnogi še vedno ne zavedajo tveganj. Številni dogodki, ki jih pripravlja ZIT, so namenjeni uporabnim informacijam in primerom dobrih praks vzpostavitev trajnih strategij odpornosti v podjetjih in organizacijah, predstavitvam novih tehnologij in inovativnih rešitev za zaščito pred napadi.
Zbornica si prizadeva, da bi že v osnovne šole vpeljali predmet Računalništvo in informatika, saj bi tako že od mladih nog vzgajali ljudi za varno delovanje v kibernetskem svetu. V dialogu z državo pa spodbujamo tudi uvajanje dodatnih izobraževalnih programov, saj ne potrebujemo le tehnologij, ampak tudi ustrezno usposobljene strokovnjake za področje kibernetske varnosti.
Ne nazadnje varnost prinaša tudi predvidljivo poslovno okolje. Na to ste opozarjali že v prej omenjenem intervjuju, danes stanje ni nič boljše. Še vidite upanje, da do tega pride?
Ne morem reči, da se ni nič spremenilo. Prav zaradi GZS delamo spremembe, a so te na strani države premajhne in prepočasne. Ostale države za dobro svojih gospodarstev sprejemajo ukrepe bolj ambiciozno in hitreje. Želela bi si, da bi tudi v Sloveniji vladajoči politiki začeli razmišljati, da je gospodarstvo motor, ki državi in njenim ljudem zagotavlja stabilnost, blaginjo in socialne storitve. Mislim, da so tako člani kot drugi deležniki v teh dveh letih mojega vodenja GZS spoznali, da sem vztrajna in razmišljam pozitivno. Ti lastnosti pa hkrati nakazujeta tudi moje prepričanje, da lahko v argumentiranem dialogu marsikaj rešimo. Če na GZS ne bi imeli takšnega odnosa, zbornica ne bi ohranjala svojega poslanstva že 173 let. Prizadevala si bom, da še naprej ostane verodostojna, vztrajna in transparentna.