Shrani za kasnejše branje.
Med pomembnejšimi dogodki sta Gospodarski forum Koroške in Dobro jutro, sosed, lani so skupaj s Klubom koroških študentov organizirali karierni sejem.
Darja Kocbek, foto: Tadej Kreft
Koroška gospodarska zbornica ima sedež v Dravogradu, kjer je stičišče Mislinjske, Mežiške in Dravske doline. Eden od njenih pomembnejših dogodkov je Gospodarski forum Koroške. Obišče ga med 120 in 150 ljudi, večinoma predstavnikov podjetij, podpornega okolja in lokalnih skupnosti. »To je letni dogodek, na katerem se želimo pogovoriti o priložnostih, ki jih imamo, in zagotoviti, da so naši izzivi slišani tudi navzven,« pojasnjuje Katja Pokeržnik, direktorica GZS Koroške gospodarske zbornice.
Naša vloga je, da podjetjem pokažemo, da jim lahko pomagamo in kako jim lahko pomagamo.
Kako to dosežete?
Lani smo ga izvedli v Radljah ob Dravi. V razpravi o konkurenčnem poslovnem okolju so sodelovali minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, pa predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka in predsednik obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar. Zelo aktivni smo tudi na področju inovativnosti. Naše podelitve organiziramo vsako leto zelo inovativno in drugače. Podelitev poteka v podjetjih, v industrijskih halah, kjer inovacije nastajajo. Lani smo jo imeli v podjetju O.P.S. BREZNIK d.o.o., kjer so ravno naredili novo halo, ki nima nobenega okna, ker bi vsak snop svetlobe zmotil proizvodni proces. Tako se je prireditev začela v popolni temi. Z nakovali in ognjem je bil prikazan začetek industrije, potem pa smo prišli do visokih tehnologij in robotizacije. S takimi inovativnimi podelitvami želimo prikazati, kako dobra so podjetja, hkrati pa na zelo primeren način počastiti tudi inovatorje in jim dati priznanje kot potrdilo, da so odlični. S tem izpostavimo odlične zgodbe, damo inovacijam dušo in se inovatorjem na zelo primeren način zahvalimo.
Ali tudi pri pridobivanju članov v zbornici uporabljate podobno inovativne prijeme?
Naše članstvo je precej stabilno, ker je regija tudi precej tradicionalna. Člani so predvsem velika in srednje velika podjetja, želela pa bi si, da bi našo vlogo znalo prepoznati več manjših podjetij in podjetnikov. Starejši direktorji natančno vedo, kakšna je naša vloga. Mlajši pa včasih ne razumejo popolnoma, kakšna je primarna naloga zbornice. In naša vloga je, da jim znamo pokazati, da jim lahko pomagamo in kako jim lahko pomagamo. Nove člane si prizadevamo pridobivati predvsem s primeri dobrih praks, z dogodki, opozarjanjem na probleme z jasnim in odločnim glasom in seveda z dobrimi rezultati vseh naših aktivnosti. Naša pomembna vloga je pri vplivu na ustvarjanje bolj konkurenčnega poslovnega okolja, odgovornost podjetij pa, da izpostavijo njihove potrebe in s primeri praks podprejo naša prizadevanja. Imamo veliko izobraževalnih dogodkov, veliko delamo tudi na mreženju, pa na karierni orientiranosti. Lani smo začeli s kariernim sejmom. Organizirali smo ga skupaj s Klubom koroških študentov. Na ta sejem smo pripeljali več kot 1200 mladih. Pomembno je, da jim znamo pokazati, kdo so naša podjetja. Nekateri mladi so še vedno prepričani, da je to težka industrija, v resnici pa so zelo sodobne tovarne, ki potrebujejo veliko tehničnega in inženirskega znanja.
Torej veliko sodelujete tudi z mladimi in šolami?
Tako je. V začetku leta so recimo stopili do nas predstavniki Srednje šole Ravne, ki je tehnična šola. Predstavili so nam željo, da bi njihovi dijaki podjetjem predstavili svoje izdelke. Naredili smo razstavo in vedno, ko smo imeli kak dogodek, smo udeležence napotili na ogled. Na sklepnem dogodku, ki smo ga pripravili v okviru srečanja naše sekcije za okolje, pa so se dijaki prišli še predstaviti. Svetovala sem jim, naj stopijo do predstavnikov podjetij in jim povedo, kaj od njih potrebujejo in želijo. Zelo jasno so recimo rekli, da si želijo, da bi jih večkrat povabili v podjetja in jim pokazali, kako delajo.
Obnovo po poplavah bi radi uporabili kot priložnost za razvoj, da iz naše regije naredimo nekaj več.
V okviru zbornice ste ustanovili tudi dve novi sekciji. To sta sekcija za človeške vire in sekcija za okolje. Kateri so razlogi za to?
Pomembno je, da se podjetja na področju okolja povežejo že na lokalni ravni, si izmenjajo mnenja in predloge, skupaj iščejo rešitve. Odpadki enega podjetja so recimo lahko surovina za drugo, pa tega ne vesta, čeprav sta soseda. Sekcija za človeške vire pa je pomembna, ker povezuje ljudi, pristojne za kadre. Po dobrem letu, kolikor sekcija deluje, v podjetjih opažajo, da jim koristi. Ko smo obravnavali zaposlovanje tujcev, smo na sestanek povabili pristojne uradnike z vseh upravnih enot v regiji. Tako so skupaj iskali rešitve, kako je mogoče pospešiti postopke na upravnih enotah, kjer vloge rešujejo dalj časa. Hkrati pa na vsakem srečanju v okviru sekcij dodamo na program še eno izobraževalno vsebino.
Lahko na kratko predstavite gospodarstvo regije, ki jo pokriva Koroška gospodarska zbornica?
Podatki za leto 2023 še niso na voljo. V letu 2022 je v regiji delovalo 1383 gospodarskih družb. Ustvarile so 2,6 milijarde evrov prihodkov, kar je 16 odstotkov več kot v letu 2021, in 50.938 neto dodane vrednosti na zaposlenega, kar je 10,4 odstotka več kot v letu 2021. Prihodkov od prodaje na tujem trgu so ustvarile nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov, kar je za 17 odstotkov več kot v letu 2021. Povprečna plača v koroški regiji je predlani znašala 1.964 evrov, kar je 7,3 odstotka več kot v letu 2021, neto čisti dobiček pa 115 milijonov evrov, kar je 17,3 odstotka več kot v letu 2021.
Koliko občin je v regiji, kakšne so med njimi razlike?
Naša regija je sestavljena iz treh dolin in 12 občin. Kot zbornica organiziramo dogodke, prek katerih povezujemo regijo. Med njimi je Dobro jutro, sosed. Za organizacijo tega dogodka smo se odločili, ker so predstavniki podjetij prišli do nas in nam povedali, da se med seboj ne poznajo, četudi so sosedje. Tako imamo Dobro jutro, sosed Mežiška dolina, Dobro jutro ,sosed Mislinjska dolina in Dobro jutro, sosed Dravska dolina. Dogodek organiziramo po dolinah zato, ker ne moremo pričakovati, da se bo nekdo na primer dobro uro peljal iz Mežice v Radlje. Pričakujemo pa, da bo prišel na ta dogodek v svoji dolini in spoznal sosede, se z njimi pogovoril o skupnih izzivih. Skupni izzivi so predvsem ravnanje z okoljem, onesnaženost s svincem, orientiranost gospodarstva v prihodnost, kovinska industrija in njena prihodnost v regiji, kadri, izzivi bližine Avstrije. Vse tri doline precej temeljijo tudi na turizmu. Mežiška dolina je podzemlje Pece in Peca, v Mislinjski dolini so Kope, v Dravski dolini predvsem Pohorje, povsod imamo mnoge kolesarske poti. Na dogodke Dobro jutro, sosed so vedno povabljeni tudi župani. Zelo lepo je, da razumejo, da tudi na tak način izkažejo spoštovanje in velik pomen gospodarstva, hkrati pa spoznajo, kaj podjetja potrebujejo in kam se usmerjajo.
Koroška je obmejna regija. Kakšno je čezmejno sodelovanje Koroške gospodarske zbornice?
Zelo veliko sodelujemo s Slovensko gospodarsko zvezo v Celovcu. Med drugim skupaj organiziramo dogodke, tako smo organizirali tudi čezmejni dogodek Dobro jutro, sosed. Na tem sodelovanju konstantno gradimo, iščemo skupne priložnosti. V prihodnjih letih bo mnoge priložnosti prinesla tudi izgradnja nove železnice, ki bo bistveno pohitrila promet do Avstrijske Koroške in s tem, upamo, prinesla pozitivne učinke tudi na našo regijo.
Kako hud udarec so lanske poplave za gospodarstvo v regiji?
Največji udarec je bilo vsekakor veliko uničenje infrastrukture. Tako rekoč vsa podjetja v regiji so ohromela vsaj za kak teden. Tudi če neposredno niso bila poplavljena, je bila infrastruktura toliko uničena, da tovornjaki niso mogli priti do podjetij ali iz podjetij. Za nas je to ključnega pomena, saj je Koroška izrazito industrijska regija. Prav tako pa so določena podjetja utrpela veliko škodo na opremi, strojih, zalogah, stavbah.
Vesela sem, da je tudi vodstvo GZS znalo prepoznati, da lahko določene nacionalne vloge opravljamo tudi regije.
Koliko časa bo trajalo, da si bo koroško gospodarstvo opomoglo po katastrofalnih poplavah?
Gotovo bo trajalo še mesece in leta, preden se zadeva približno normalizira. A vzpostavitev v prejšnje stanje ni dovolj. Samo sanacija bo bistveno premalo. Na področju razvoja smo bili že pred poplavami skoraj čisto pri dnu med regijami v državi. Temu je tako tudi zato, ker že zelo dolgo čakamo na tretjo razvojno os. Poplave so nas porinile še bolj nazaj. Zato bomo potrebovali predvsem razvojne spodbude. Obnovo po poplavah bi predvsem radi uporabili kot priložnost za razvoj, da iz naše regije naredimo nekaj več. Življenje v regiji se mora postaviti nazaj na noge, zato bi pričakovala, da se država ne bo odzvala samo v smislu direktne sanacije. Za Pomurje je bil sprejet razvojni zakon in po njegovem sprejetju se je regija začela zelo razvijati. Korošci si ne želimo čakati, da pademo še nižje, da bi ugotovili, da to res potrebujemo.
Ste te predloge že predstavili vladi oziroma pristojnim ministrstvom?
To, da bomo potrebovali razvojne spodbude, smo že komunicirali. V zakonu o obnovi po poplavah je opredeljeno, da bi bile prizadete regije lahko deležne tudi razvojne spodbude. Želimo pa si, da to potrebo prepoznamo ob pravem času in da niso na voljo le povratna sredstva, ampak tudi dejanske neposredne spodbude, investicije. Mogoče bi bilo treba razmisliti o posebnem razpisu, prek katerega bi bila na voljo sredstva za nakup novih strojev in opreme za podjetja. Sredstva, ki jih bodo prejela za povračilo škode, ne bodo dovolj, ne glede na to, da že sama veliko vlagajo v razvoj. Opozorila bi še, da imajo podjetja v naši regiji bistveno večje stroške poslovanja kot v drugih delih Slovenije. Naredili smo analizo, ki je pokazala, da je bila rast stroškov poslovanja v Sloveniji od leta 2008 v povprečju 83 odstotkov, na Koroškem in v Savinjsko-Šaleški regiji pa 270 odstotkov. Toliko višje stroške imamo predvsem zaradi slabe infrastrukture.
Katere pa so prednosti koroške regije?
Kot mala regija smo povezani, živimo sredi narave, imamo dostop do javnih storitev, imamo svojo regionalno bolnišnico, občine in regija zelo veliko delajo na področju kulture. Življenje v regiji je zaradi tega zelo prijetno. Prizadevamo si, da bi znanje, ki ga imamo res ogromno, ostajalo v regiji, da pripeljemo v regijo še večje investicije, da tako tuja kot naša podjetja prepoznajo velik potencial v odličnem kadru in okolju, ki ga imamo. Ob tem naj poudarim svoje mnenje, da je decentralizacija ključna za uspešen razvoj države. Regije imamo zaradi svojih specifik različno znanje, izkušnje, motivacijo, ki pomembno vpliva na rast in razvoj države. Pomembno je, da določene nacionalne vloge selimo iz Ljubljane in jih začnemo specializirano opravljati tudi v drugih regijah. To lahko vidimo tudi pri primeru zdravstva, kjer je kot primer slovenjegraška bolnišnica ena najbolj priznanih za področje urologije. Za takšne specializacije in prevzem vodilnih vlog bi si morali prizadevati za različna področja. Vesela sem, da je tudi vodstvo GZS znalo prepoznati, da lahko določene nacionalne vloge opravljamo tudi regije. Sama namreč vodim velik del področja inovativnosti za celotno GZS, kar pomeni, da smo neko nacionalno vlogo preselili v regijo. Na sestanke prihajam v Ljubljano, o mnogih zadevah se lahko s Koroške pogovarjam s podjetji na različnih koncih Slovenije enako kakovostno, kot če bi bila v Ljubljani.
Uradniki, ki skrbijo za različna dovoljenja in sedijo v Ljubljani, ne morejo razumeti, kako ključna in pomembna je ta cestna povezava za nas.
Menite, da bo tretja razvojna os končana v obljubljenih rokih?
Uradniki, ki skrbijo za različna dovoljenja in sedijo v Ljubljani, ne morejo razumeti, kako ključna in pomembna je ta cestna povezava za nas. Pri tem se podaljšujejo roki, saj dovoljenja niso izdana pravočasno. V kolikor bi vse te osebe vsakodnevno službovale na primer na Koroškem, bi se vsi ti procesi vsekakor izjemno pohitrili. Verjamem, da naša podjetja z veseljem ponudijo prostore vsem, ki na tako pomembnih projektih za našo regijo delajo, da skupaj poskrbimo za čim bolj učinkovito delo in tudi »lovljenje« časovnice. Zato vse uradnike, ki delajo na tretji razvojni osi, vabim, da pridejo službovat na Koroško. Do časovnice za dokončanje tretje razvojne osi smo na Koroškem namreč zelo skeptični. Upam, da neupravičeno, in da bo vseeno hitra cesta do Koroške dograjena kmalu.
