GZS poziva k razvojnemu dogovoru za Slovenijo

Shrani za kasnejše branje.

Ob začetku delovanja nove Vlade RS ter ob opozorilih Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) o potrebi po novi razvojni usmeritvi so predstavniki gospodarstva in stroke izpostavili, da Slovenija potrebuje jasen razvojni dogovor, ki bo omogočil prehod od »proizvajalcev do ustvarjalcev« ter dolgoročno blaginjo ljudi, regij in države. Ob tem pozivajo k sodelovanju, dialogu in skupnemu iskanju najboljših rešitev za prihodnji razvoj Slovenije, ki bo omogočal kakovostno življenje vseh tudi v prihodnje.

mag. Tajda Pelicon, Korporativno komuniciranje, GZS, foto: Tadej Kreft

Tibor Šimonka, predsednik GZS, je uvodoma poudaril: »Če želimo kakovostna delovna mesta, več priložnosti za mlade, kakovostne in dostopne javne storitve, ustrezno skrb za starejše in ranljive skupine ter enakomernejši razvoj regij, potrebujemo močno, inovativno in konkurenčno gospodarstvo, ki ustvarja visoko vrednost doma.« Opozoril je na nujnost okrepljenega dialoga in sodelovanja ter povezovanja znanja vseh, saj je le na tak način mogoč »dogovor, kako usmeriti prihodnji razvoj Slovenije in s tem gospodarstva – za dobro vseh – mladih, zaposlenih, starejših in najbolj ranljivih.« Vlada naj v prihodnjih mesecih sprejme ključne ukrepe za hitro razbremenitev gospodarstva in zaposlenih tam, kjer je to mogoče (določene davčne razbremenitve, pohitritev zaposlovanja kadrov iz tujine, pospešitev digitalizacije (zlasti MSP), pohitritev izdaje dovoljenj, področje energetike). Hkrati pa mora država začeti širšo razpravo o prihodnjem razvoju Slovenije s ciljem, da pripravimo Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva za naslednje 10-letno obdobje, ki bo vključeval jasne usmeritve in ukrepe, s katerimi bomo celostno, dolgoročno in sistematično izboljšali poslovno okolje v Sloveniji. »Te spremembe morajo presegati mandat ene vlade ali politične opcije,« je bil jasen.

Eden osrednjih vsebinskih okvirov razprave je program Made in Slovenia 2035, ki ga je GZS pripravila skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki iz različnih panog. Program izpostavlja devet gospodarskih področij z razvojnim potencialom ter potrebne ukrepe na devetih področjih poslovnega okolja. Predlogi gospodarstva so bili predstavljeni kot priložnost za razvoj Slovenije, večjo dodano vrednost, kakovostna delovna mesta in stabilnejše temelje socialne države. Da lahko obstoječo kakovost življenja v državi ohranimo, potrebujemo bolj konkurenčno poslovno okolje s stabilno predvidljivostjo in skupnim razumevanjem razvoja.

Če ne bomo ukrepali, bo Slovenija izgubila konkurenčnost

Prav o razvojnih izzivih Slovenije in programu Made in Slovenia 2035 je spregovoril prof. dr. Jože P. Damijan, ekonomist in soavtor programa. Kot je povedal, so priložnosti v osmih strateških panogah z visoko dodano vrednostjo – od farmacije in biotehnologije, elektroindustrije, IKT, trajnostne mobilnosti do logistike in gradbeništva, industrije materialov in krožnega gospodarstva, lesnopredelovalne industrije ter kmetijstva in proizvodnje živil ter pijač. »Če bomo izvedli predlagane reforme in investicije, bomo do leta 2035 ustvarili 19,2 milijarde evrov novih naložb, povečali BDP nominalno za 48 %, ohranili ali ustvarili 55.000 delovnih mest ter zagotovili višje plače, več priložnosti za mlade in več sredstev za zdravstvo, šolstvo, infrastrukturo in socialno varnost,« je dejal. »Če ne bomo ukrepali, bo Slovenija izgubila konkurenčnost, investicije bodo odšle drugam, delovna mesta bodo izginjala, gospodarska rast bo zaostajala, plače bodo rasle počasneje, mladi bodo iskali priložnosti v tujini, država pa bo imela vse manj sredstev za financiranje javnih storitev. Status quo pomeni razvojno zaostajanje, nižji življenjski standard prihodnjih generacij in težave pri financiranju družbene blaginje in pokojninskega sistema.«

Aleša Mižigoj, direktorica Medexa, je spregovorila o eksistencialnem pomenu družinskih podjetij za ustvarjanje dodane vrednosti doma. »Medex več kot 70 let dokazuje, da lahko kot slovensko družinsko podjetje uspešno tekmujemo globalno – ne z najnižjo ceno, temveč z znanjem, kakovostjo, razvojem, inovacijami in izdelki z višjo dodano vrednostjo. Smo primer, kako lahko tradicijo ljudskega zdravilstva prenesemo v klinično dokazane izdelke za dobrobit sodobnega človeka,« je dejala. »Zavedati se moramo, da prehranska varnost države temelji na močni in odporni predelovalni industriji, ki je dobro povezana vzdolž celotne verige. Domača živilska podjetja lahko z inovacijami zagotavljamo kakovostne izdelke in dopolnila ter prispevamo k zdravju ljudi. Prav z inovativnimi, nišnimi izdelki smo lahko globalno konkurenčni, vendar za preboj potrebujemo stabilno in razvojno naravnano poslovno okolje s čim manj birokratskimi ovirami. Podpiramo trajnostne cilje ter visoke standarde kakovosti in varnosti, a regulativa mora biti pametna in izvedljiva, da podjetjem ne jemlje virov za raziskave, digitalizacijo in internacionalizacijo. Podpiramo ukrepe programa Made in Slovenia 2035 in pričakujemo njihovo izvedbo v praksi. Naj 'Povezani ustvarjamo prihodnost' ne ostane slogan, temveč način, kako skupaj gradimo Slovenijo, ki bo iz znanja, dela in podjetnosti ustvarjala blaginjo za vse.«

Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija, je predstavil pogled farmacije in biotehnologije. »Farmacija in biotehnologija sodita med panoge, ki ustvarjajo največjo dodano vrednost za družbo. Zaposlenim ponujata kakovostna delovna mesta ter priložnosti za razvoj vrhunskih kompetenc, podjetjem omogočata razvoj in proizvodnjo najzahtevnejših izdelkov z uporabo najsodobnejših tehnologij, državi pa prinašata nova znanja, krepitev izvozne konkurenčnosti ter več javnofinančnih prihodkov zaradi rasti poslovanja in zaposlovanja. Prav zato sta eden od temeljev dolgoročne blaginje in kakovosti življenja v Sloveniji,« je dejal.

• Ukrepe je treba zasnovati z dolgoročnim pozitivnim učinkom, biti morajo učinkoviti in enostavni za izvedbo ter finančno vzdržni.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je na novinarski konferenci pozdravila, da koalicijska pogodba in predstavitve ministrov na več pomembnih področjih sledijo razvojnim usmeritvam, ki jih gospodarstvo že dlje časa izpostavlja. Kot pozitivno je navedla večje poudarke na produktivnosti in podpori investicijam, davčni razbremenitvi zaposlenih in podjetij, hitrejših in bolj predvidljivih postopkih dovoljenj ter umeščanja investicij v prostor, digitalizaciji države in gospodarstva, podpori raziskavam in inovacijam ter energetiki in boljšemu dostopu do razvojnih sredstev. Ob tem je opozorila, da bo za gospodarstvo ključna predvsem izvedba. Ukrepe je treba zasnovati z dolgoročnim pozitivnim učinkom, biti morajo učinkoviti in enostavni za izvedbo ter finančno vzdržni. Pozvala je, da mora biti gospodarstvo preko reprezentativnih organizacij vključeno v pripravo konkretnih rešitev. Glede ključnih razvojnih vprašanj, kjer je potreben širši družbeni dogovor je treba v okviru Ekonomsko-socialnega sveta skupaj z vsemi socialnimi partnerji oblikovati najboljše rešitve na podlagi argumentov in strokovnih podlag.

Prihodnost ustvarjamo skupaj

GZS je ob tem predstavila komunikacijsko kampanjo 'Povezani ustvarjamo prihodnost'. s katero želi okrepiti javno razumevanje pomena gospodarstva za kakovost življenja vseh ljudi, spodbuditi razpravo o prihodnjem razvoju Slovenije in razumevanje podpornega okolja za ključne razvojne ukrepe, ki jih je gospodarstvo predlagalo v programu Made in Slovenia 2035. Kampanja izhaja iz sporočila, da močno gospodarstvo le s sodelovanjem in razumevanjem vseh v družbi omogoča več priložnosti za mlade, stabilnejša in bolje plačana delovna mesta za zaposlene, stabilen pokojninski sistem za upokojence ter več možnosti za zaposlitev in socialne programe za brezposelne in socialno ogrožene.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je kampanjo povzela kot poziv k sodelovanju: »Prihodnosti ne ustvarja posamezna institucija, politika, ali samo gospodarstvo, sindikati … Ustvarjamo jo skupaj. Slovenija potrebuje skupen cilj, kako ustvariti več priložnosti za mlade, kakovostna delovna mesta in višje plače, vzdržne javne storitve in večjo blaginjo za vse ljudi. Zato danes pozivamo k sodelovanju in povezovanju vse – državo, sindikate, podjetja, zaposlene, javni sektor. Samo povezani lahko ustvarjamo boljšo prihodnost, saj skupaj zmoremo več.«

Kampanja Povezani ustvarjamo prihodnost bo v prihodnjih tednih potekala prek različnih kanalov, med drugim z oglasi, vsebinskimi članki, video in grafičnimi objavami na družbenih omrežjih, v spletnih medijih ter z zunanjim oglaševanjem po Sloveniji. Z njo želi GZS spodbuditi širši družbeni dialog o razvojni viziji Slovenije, ki bo presegala kratkoročne interese in politične delitve.

GG plus

Slovensko gospodarstvo bo v 2026 stopilo v fazo zmernega okrevanja.

Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS

Močnejša gospodarska rast od prvotnih pričakovanj

Gospodarska dinamika v Sloveniji se je od začetka leta 2026 opazno okrepila, vendar pa visoka rast na medletni ravni (+3,0 %) še odraža pretekle učinke statistične osnove. Statistični podatki za prvo četrtletje leta 2026 kažejo, da je bila rast bruto domačega proizvoda (BDP) precej višja od prvotnih napovedi analitikov. Povprečna ocena instituta FocusEconomics je namreč napovedovala zgolj 0,4-odstotno rast. Dejanski podatki so presenetili, saj se je BDP na četrtletni ravni povečal za 0,7 %, kar predstavlja pospešek v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2025, ko je znašal 0,4 %.

Na letni ravni se je gospodarska rast okrepila na 3,0 %. K ugodni statistični sliki je prispeval tudi popravek podatkov za nazaj, saj je bila ocena rasti za končni del leta 2025 nekoliko povišana, in sicer z začetnih 1,9 % na končnih 2,0 %. Ti popravki potrjujejo, da je gospodarstvo v leto 2026 vstopilo z boljšim izhodiščem, kot je bilo sprva ocenjeno, kar daje stabilnejšo podlago za nadaljnje mesece.

Umirjanje potrošnje gospodinjstev in gibanje plač

Če se osredotočimo na izdatkovno metodo merjenja gospodarske rasti, ugotovimo, da se je rast zasebne potrošnje gospodinjstev pričakovano upočasnila na 2,7 % na medletni ravni. Ta upočasnitev ni presenečenje, saj je bil decembra 2025 izplačan izredni zimski regres, ki je močno spodbudil praznično trošenje ob koncu leta. Zaradi izjemno visoke uskladitve minimalne plače, ki se je s 1. januarjem 2026 zvišala za kar 16 %, je rast bruto plač v državi ostala na visoki ravni, pri 7 %, medtem ko večjih pretresov na trgu dela ni bilo zaznati.

Potrošniki so v prvem trimesečju kazali izrazito nagnjenost k nakupom trajnih dobrin. Rast v tem segmentu je bila izjemno visoka in je dosegla 6 %, kar gre pripisati predvsem nadpovprečni prodaji novih osebnih vozil. Nasprotno pa je bila potrošnja v storitvenem sektorju razmeroma šibka in je znašala le 2 %. Državna potrošnja je že drugo zaporedno četrtletje zabeležila močno rast, tokrat v višini 3,9 %, kar je neposredna posledica hitre rasti plač zaposlenih v sektorju država.

• Investicijska dejavnost v državi ohranja pomemben vpliv na rast. V prvem četrtletju leta 2026 je zabeležila visoko, 12,6-odstotno medletno rast in je k skupnemu 3,0-odstotnemu dvigu BDP prispevala odločilnih 2,6 odstotne točke, predvsem na račun gradnje zgradb in objektov.

Zunanje okolje, uvozni pritiski in izvozni izzivi

Mednarodno okolje in ključni zunanji trgovinski partnerji države od začetka leta 2025 ne kažejo znakov pomembnejšega izboljšanja. Izvoz blaga in storitev se je v prvem četrtletju medletno realno povečal za 1,7 %. K temu je prispeval predvsem izvoz blaga, ki je narasel za 1,8 %, medtem ko je izvoz storitev realno upadel za 2,9 %. Podatki iz plačilne bilance sicer kažejo nominalno rast izvoza storitev za 2,8 %, kar implicitno nakazuje, da so cene storitev narasle za nenavadno visokih 5,7 %, kar bo verjetno še predmet statističnih revizij. Pozitiven vpliv na izvozno stran je imelo predvsem povečano povpraševanje po strojih, vozilih in montaži industrijskih naprav.

Skupni uvoz se je v prvem četrtletju povečal za 1,5 %, pri čemer je uvoz blaga narasel za 2,1 %, medtem ko je realni uvoz storitev presenetljivo upadel za 1,1 %. To zmanjšanje je bilo deloma povezano s 3-odstotno rastjo uvoznih cen, medtem ko se je nominalni uvoz zaradi povečane domače aktivnosti vseeno povečal za 1,9 %.

Investicijski razcvet kot ključni motor rasti

Investicijska aktivnost znotraj domačega okolja je v prvem četrtletju 2026 ostala izjemno močna in je z 12,6-odstotno rastjo zabeležila že tretje zaporedno četrtletje z dvoštevilčnimi številkami. Ta investicijski zagon je v največji meri temeljil na gradbenih investicijah v zgradbe in objekte, ki so se medletno povečale za 20,7 %. Investicije v stroje in opremo so prav tako zabeležile krepitev v zadnjih dveh četrtletjih, tokrat za 8,2 %. Na to so vplivali tako večji nakupi transportne opreme (+8,3 %) kot tudi ostalih strojev (+8,1 %).

Za 3 % so narasle tudi investicije v neopredmetena sredstva, kamor uvrščamo programsko opremo, patente ter raziskave in razvoj (R&D). Kljub trenutnim ugodnim trendom je težko pričakovati, da se bo takšna dinamika pri strojih in opremi obdržala. Ocena izvoznih naročil v predelovalnih dejavnostih namreč ostaja na šibki ravni (-27) in se v zadnjih treh letih ni bistveno spremenila. V skupni strukturi so prav investicije prispevale levji delež k 3,0-odstotni rasti BDP, in sicer kar 2,6 odstotne točke.

Razmere in strukturni premiki na trgu dela

Dinamiko na domačem trgu dela lahko od začetka leta 2025 označimo kot izrazito umirjeno in stabilno. V prvem trimesečju leta 2026 je skupno število aktivnih delovnih mest v državi znašalo 938 tisoč, kar je skoraj povsem identična številka kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Kljub navidezni stagnaciji skupnega števila pa se znotraj gospodarstva močno spreminja sama struktura zaposlenosti po posameznih dejavnostih.

• Čeprav skupno število delovnih mest ostaja pri 938 tisočih, prihaja do razlik med dejavnostmi. Javni sektor, šolstvo in zdravstvo so pridobili 5.000 novih delovnih mest, medtem ko sta predelovalna industrija in trgovina zaradi izgube konkurenčnosti izgubili 4.600 delovnih mest.

Dejavnosti, ki so tesno povezane z delovanjem države (javna uprava, obramba, šolstvo) ter sektorji pod vplivom staranja prebivalstva (zdravstvo in socialno varstvo), so skupaj ustvarile približno 5 tisoč novih zaposlitev. Na drugi strani so predelovalne dejavnosti in trgovina na drobno v istem obdobju izgubile 4.600 delovnih mest. Največji upad zaposlenih v industriji je bil zabeležen v proizvodnji električnih naprav (-3,9 %) ter v zaposlovalnih agencijah, ki zagotavljajo najemno delovno silo za tovarne (-9,4 %). Padce so beležili tudi v avtomobilski industriji (-2,9 %) in proizvodnji kovin (-4,4 %), medtem ko je zaposlovanje močno naraslo v farmaciji (+7,3 %) in živilski industriji (+10,6 %).

Proizvodna metoda kaže na visok prispevek gradbeništva

Proizvodna metoda merjenja gospodarske aktivnosti je potrdila močan, kar 15-odstotni medletni porast dodane vrednosti v gradbenem sektorju. Gradbeništvo je s tem k celotni rasti bruto dodane vrednosti prispevalo približno tretjino oziroma 0,8 odstotne točke. Neto davki na proizvode so dodali 0,7 odstotne točke, javne storitve 0,5, finančni sektor pa 0,4 odstotne točke. Predelovalne dejavnosti, ki predstavljajo največji, 22-odstotni delež BDP, so k rasti prispevale 0,3 odstotne točke, njihova dodana vrednost pa se je zvišala za 1,4 %.

Na področju cen so se življenjski stroški (indeks CPI) v prvem četrtletju 2026 zvišali za 2,7 %, s čimer je inflacija ostala na enaki ravni kot ob koncu leta 2025. Vendar pa je april 2026 prinesel izrazit skok cen na medletno raven (3,1 %), kar je posledica močnega mesečnega povišanja cen naftnih derivatov in pogonskih goriv, kar ponovno sproža skrbi med potrošniki.

Srednjeročne napovedi in makroekonomska tveganja do leta 2028

Po izrazito zadržani gospodarski dinamiki v letu 2025 ocenjujemo, da bo slovensko gospodarstvo v letu 2026 stopilo v fazo zmernega okrevanja. Vendar pa bo zunanje okolje ostalo nadpovprečno negotovo zaradi geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu, nihanja cen energentov ter domačih stroškovnih pritiskov na strani plač. V osrednjem napovednem scenariju ocenjujemo, da se bo realni BDP v letu 2026 povečal za 2,0 %. V letih 2027 in 2028 se bo rast predvidoma nekoliko umirila na 1,8 % oziroma 1,9 %, kar nakazuje prehod v stabilnejšo fazo.

• Za leto 2026 napovedujemo zmerno okrevanje z realno rastjo BDP v višini 2,0 %. Kljub optimizmu pa negotovost v mednarodnem okolju in spomladanski dvig inflacije na 3,1 % (zaradi dražjih naftnih derivatov) pomenita resno tveganje za stroške poslovanja in kupno moč prebivalstva.

K gospodarski rasti v letu 2026 bo največ prispevalo domače povpraševanje. Zasebna potrošnja naj bi se realno zvišala za 2,5 %, državna potrošnja za 3,0 %, bruto investicije v osnovna sredstva pa prav tako za 3,0 %. V predelovalnih dejavnostih se po lanskem padcu za leto 2026 napoveduje 1,5-odstotna rast. Gradbeništvo se bo po izjemni lanski rasti (10,2 %) umirilo pri zmernejših 4,0 %. Skupna povprečna rast cen (inflacija) naj bi v celotnem letu 2026 znašala 3,1 %, poganjali pa jo bodo predvsem stroški bivanja in dražji energenti.

GG Plus

V začetku leta 2026 se je blagovna menjava še povečala, vendar hitreje na uvozni strani; v prvem četrtletju je izvoz zrasel za 1,4 %, uvoz pa za 1,9 %, presežek z državami izven EU-27 pa se je zmanjšal na 115 mio EUR. V ozadju se krepi prestrukturiranje blagovne menjave: farmacija in biološki proizvodi pridobivajo pomen, medtem ko vrednost avtomobilov in energentov niha.

Darja Močnik, Analitika GZS

Splošna dinamika blagovne menjave

Slovenska blagovna menjava je v letu 2025 po podatkih plačilne bilance Banke Slovenije (brez poslov oplemenitenja) dosegla relativno stabilno raven, vendar ob pomembnih strukturnih spremembah. Izvoz blaga je znašal 42,3 mrd EUR, kar pomeni povečanje za 0,4 % (+155 mio EUR) glede na leto 2024, medtem ko je uvoz narasel hitreje, na 42,4 mrd EUR oziroma +1,7 % (+691 mio EUR). Posledično se je blagovna bilanca iz presežka v letu 2024 (+401 mio EUR) prevesila v 2025 v primanjkljaj (-135 mio EUR). V povprečju zadnjih treh let je vrednost izvoza stagnirala (-0,1 % letno), vrednost uvoza pa se je zmerno zmanjšala (-1,8 %), kar odraža umirjanje gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju in predvsem slabšo dinamiko industrije v EU. Pri interpretaciji se navezujemo na podatke Banke Slovenije po metodologiji plačilne bilance, kjer niso zajeti posli oplemenitenja na način, kot so prikazani v statistiki blagovne menjave SURS; razlika je posebej pomembna pri menjavi z državami zunaj EU-27, kjer lahko oplemenitenje močno zvišuje bruto tokove.

V prvem četrtletju 2026 se je rast nadaljevala, vendar ne enakomerno: izvoz je bil v primerjavi s prvim četrtletjem 2025 višji za 1,4 % oziroma 151 mio EUR, uvoz pa za 1,9 % oziroma 207 mio EUR. Saldo se je zato poslabšal na -56 mio EUR, čeprav je bila dinamika še vedno razmeroma umirjena.

EU-27 ostaja osrednji trg, vendar z negativnim blagovnim saldom

Osrednji del slovenske blagovne menjave še naprej predstavljajo države EU-27, kamor je bilo v letu 2025 usmerjenega 75,1 % vsega izvoza, kar potrjuje, da je slovensko gospodarstvo še vedno izrazito vpeto v evropske proizvodne, dobavne in potrošne verige. Izvoz v EU-27 je dosegel 31,7 mrd EUR (+1,0 % oziroma +328 mio EUR), medtem ko je uvoz iz EU znašal 32,8 mrd EUR (+1,5 % oziroma +471 mio EUR). S tem se je primanjkljaj v menjavi z EU poglobil na 1,1 mrd EUR. Povprečna triletna dinamika je v tem segmentu negativna (-0,7 % letno), kar kaže na dlje časa trajajočo stagnacijo na ključni skupini izvoznih trgov za Slovenijo.

• EU ostaja osrednji, a stagnirajoč trg.

V prvem četrtletju 2026 se je izvoz v EU-27 povečal za 1,2 % oziroma 98 mio EUR, uvoz iz EU-27 pa se je znižal za 0,5 % oziroma 40 mio EUR. To pomeni, da se je saldo z EU izboljšal: primanjkljaj se je s 309 mio EUR v prvem četrtletju 2025 znižal na 170 mio EUR v prvem četrtletju 2026. Tako se je v začetku 2026 rast slovenskega izvoza na notranji trg EU ohranila, medtem ko je bila uvozna dinamika šibkejša, verjetno tudi zaradi previdnejšega investiranja in zalog v industriji.

Med najpomembnejšimi izvoznimi partnerji ostajajo Nemčija (okoli 7,3 mrd EUR), Hrvaška (4,9 mrd EUR), Italija (4,5 mrd EUR), Avstrija (2,8 mrd EUR) in Francija (1,8 mrd EUR). V letu 2025 je bil zaznan padec izvoza v Francijo za 114 mio EUR, na Slovaško za 87 mio EUR, medtem ko je izvoz v Italijo (+94 mio EUR) in Poljsko (+84 mio EUR) beležil rast, kar delno odraža prerazporeditev povpraševanja znotraj EU. Pri uvozu je bila prav tako prva Nemčija s 7,2 mrd EUR, sledile so Italija s 5,3 mrd EUR, Avstrija s 4,3 mrd EUR, Hrvaška s 3,1 mrd EUR in Madžarska z 2,1 mrd EUR. Med večjimi premiki pri uvozu velja izpostaviti močan porast uvoza s Hrvaške (+406 mio EUR) ter iz Avstrije (+237 mio EUR), ter zmanjšanje iz Italije (-389 mio EUR). Po drugi strani je bil izvoz v Nemčijo nekoliko nižji (-46 mio EUR), uvoz iz Nemčije pa se je prav tako zmanjšal (-189 mio EUR), kar je skladno s šibkejšo industrijsko dinamiko pri najpomembnejšem slovenskem trgovinskem partnerju.

Izven EU-27: presežek ostaja, vendar se zmanjšuje

V države zunaj EU-27 je Slovenija v letu 2025 izvozila za 10,5 mrd EUR in uvozila za slabih 10 mrd EUR. Izvoz se je zmanjšal za 1,6 % oziroma 173 mio EUR, uvoz pa povečal za 2,4 % oziroma 220 mio EUR. Kljub temu je Slovenija v menjavi z državami izven EU-27 ohranila blagovni presežek v višini 967 mio EUR, vendar je bil ta za 393 mio EUR nižji kot leto prej. V države izven EU-27 je bilo izvoženega skoraj četrtina slovenskega izvoza, uvoženega pa za dobro petino (22,6 %) uvoza. To pomeni, da so trgi zunaj EU pomembni predvsem za diverzifikacijo izvoza in ustvarjanje presežka, medtem ko je uvoz iz teh trgov bolj koncentriran v azijskih dobavnih verigah, energentih, elektroniki in izbranih surovinah.

Pregled zunanje trgovine Slovenije za leto 2025

Vir: Banka Slovenije

V prvem četrtletju 2026 se je menjava z državami izven EU-27 povečala predvsem na uvozni strani. Izvoz v države izven EU-27 je znašal 2,6 mrd EUR, kar je bilo 2,1 % oziroma 53 mio EUR več kot v prvem četrtletju 2025, uvoz pa 2,5 mrd EUR, kar pomeni 10,9 % oziroma 247 mio EUR več. Presežek v menjavi z državami izven EU-27 se je zato zmanjšal s 309 mio EUR v prvem četrtletju 2025 na 115 mio EUR v prvem četrtletju 2026. Takšno gibanje kaže, da so trgi izven EU tudi v začetku leta 2026 ohranili pozitiven prispevek k saldu, vendar se je njihov izravnalni učinek glede na primanjkljaj z EU zmanjšal predvsem zaradi hitrejše rasti uvoza.

Po regijah so med državami zunaj EU-27 največji pomen imele druge evropske države izven EU-27, kamor je Slovenija v letu 2025 izvozila 6,9 mrd EUR, uvozila pa 3,5 mrd EUR. Izvoz v to skupino se je zmanjšal za 2,1 % oziroma 147 mio EUR, uvoz pa povečal za 1,0 % oziroma 33 mio EUR. Ta skupina je predstavljala 16,2 % celotnega slovenskega izvoza in 8,2 % uvoza. Saldo s to skupino držav je znašal približno 3,4 mrd EUR, kar pomeni, da druge evropske države izven EU ostajajo najpomembnejši vir presežka v slovenski menjavi zunaj EU. V prvem četrtletju 2026 je bila dinamika izrazito ugodnejša: izvoz v druge evropske države izven EU se je povečal za 8,2 % oziroma 136 mio EUR, uvoz pa zmanjšal za 10,7 % oziroma 100 mio EUR, kar je pomembno izboljšalo saldo.

• Presežek pri blagovni menjavi z državami izven EU se zmanjšuje.

Azija je bila v letu 2025 najpomembnejši neevropski vir slovenskega uvoza in hkrati največji vir blagovnega primanjkljaja med regijami izven Evrope. Izvoz v Azijo je znašal 1,9 mrd EUR, kar je 3,5 % oziroma 63 mio EUR več kot leto prej, uvoz pa 4,4 mrd EUR, kar je 5,1 % oziroma 214 mio EUR več. Azija je predstavljala 4,4 % slovenskega izvoza in 10,4 % uvoza, saldo pa je znašal -2,5 mrd EUR. V prvem četrtletju 2026 je bil azijski uvoz še posebej izrazit: povečal se je za 40,2 % oziroma 361 mio EUR, medtem ko se je izvoz zmanjšal za 11,6 % oziroma 54 mio EUR. To je najmočnejši regijski premik v začetku 2026 in kaže na povečano uvozno odvisnost od azijskih dobavnih verig.

Menjava z Ameriko je bila v 2025 manjša po obsegu, vendar pomembna z vidika presežka. Izvoz je znašal 1,3 mrd EUR oz. za 6,3 % ali -86 mio EUR manj, uvoz pa se je povečal na 925 mio EUR, kar je +17,5 % oziroma +138 mio EUR več kot leto prej. Saldo se je zmanjšal na 359 mio EUR. Amerika je predstavljala 3,0 % celotnega izvoza in 2,2 % uvoza. V prvem četrtletju 2026 sta se izvoz in uvoz v Ameriko zmanjšala: izvoz za 6,3 %, uvoz pa za 10,7 %, kar kaže na bolj zadržano dinamiko čezatlantske menjave. K negotovosti pri menjavi z ZDA so prispevala tudi tveganja glede ameriških tarif in trgovinskih ukrepov.

Afrika ostaja majhen, a zelo nihajen trg. Izvoz v Afriko je v letu 2025 znašal 372 mio EUR, uvoz pa 445 mio EUR. Izvoz se je povečal za 6,0 % oziroma 21 mio EUR, uvoz pa zmanjšal za 23,9 % oziroma 140 mio EUR. Delež Afrike je znašal 0,9 % celotnega izvoza in 1,0 % celotnega uvoza. V prvem četrtletju 2026 se je uvoz iz Afrike dodatno zmanjšal za 41,6 %, izvoz pa za 9,5 %, kar potrjuje visoko občutljivost te regije na posamezne večje posle, surovinske tokove in cenovna nihanja.

Oceanija in polarne regije imajo v slovenski blagovni menjavi marginalen delež: izvoz je leta 2025 znašal 151 mio EUR, uvoz pa le 6 mio EUR. Delež Oceanije je bil 0,36 % izvoza in praktično zanemarljiv pri uvozu. Izvoz se je zmanjšal za 12,7 %, uvoz pa za 14,3 %. V prvem četrtletju 2026 se je izvoz rahlo povečal.

Trgovinska bilanca izven EU-27: Izvozni pospešek proti uvozni odvisnosti za leto 2025

Vir: Banka Slovenije

Evropa dominira v blagovni menjavi

Če države EU-27 in druge evropske države obravnavamo skupaj, je Evropa v letu 2025 predstavljala kar 91,3 % slovenskega blagovnega izvoza in 85,6 % uvoza. Skupni izvoz v Evropo je znašal 38,6 mrd EUR, uvoz pa 36,3mrd EUR. Drugi najpomembnejši kontinent po izvoznem deležu je bila Azija s 4,4 %, sledila je Amerika s 3,0 %, Afrika z 0,9 % in Oceanija z 0,36 %. Pri uvozu je Azija bistveno pomembnejša, saj predstavlja 10,4 % uvoza, Amerika 2,2 %, Afrika 1,0 %, Oceanija pa ima zanemarljiv delež. Takšna struktura kaže, da je slovenska blagovna menjava še vedno močno osredotočena na Evropo, vendar se na uvozni strani krepi pomen Azije. To povečuje občutljivost slovenskega gospodarstva na razmere v azijskih dobavnih verigah, transportne stroške, geopolitična tveganja in spremembe v globalni proizvodni specializaciji.

Proizvodna sestava blagovne menjave: farmacija, vozila, energenti in industrijski proizvodi

Pri izvozu v EU-27 so v letu 2025 (po podatkih Statističnega urada RS ob izločitvi posameznih carinskih tarif, ki zapadejo v posel oplemenitenja) po proizvodni sestavi izstopali predvsem avtomobili in druga motorna vozila z 2.381 mio EUR, zdravila za prodajo na drobno z 2,4 mrd EUR, naftni derivati in druga olja iz nafte oziroma bituminoznih mineralov z 1,5 mrd EUR, deli in pribor za motorna vozila 1,1 mrd EUR, električna energija z 892 mio EUR, proizvodi iz krvi, cepiva, antiserumi, imunološki in sorodni biološki proizvodi s 617 mio EUR ter monitorji in projektorji s 513 mio EUR. Med pomembnejšimi industrijskimi proizvodi so bili še zunanje nove pnevmatične gume, plastična embalaža, žagan oziroma vzdolžno rezan les, kovinski proizvodi ter deli in pribor za motorna vozila.

Rast izvoza v EU-27 je bila v 2025 najbolj izrazita pri proizvodih iz krvi, cepivih, antiserumih, imunoloških in sorodnih bioloških proizvodih, kjer se je izvoz povečal za približno 146 mio EUR, ter pri zdravilih za prodajo na drobno, kjer je bil višji za približno 110 mio EUR, električnih transformatorjev, pretvornikov (za 98 mio EUR), živil, preparatov za lese, elektromotorjev in električnih generatorjev. Po drugi strani se je zmanjšal izvoz olj, dobljenih iz nafte in olja za 190 mio EUR, avtomobilov in drugih motornih vozil za 76 mio EUR, delov in priborov za motorna vozila za 62 mio EUR, električne energije za 44 mio EUR.

• Azija povečuje pomen predvsem pri uvozu.

Pri uvozu iz EU-27 so bili največji proizvodi avtomobili in druga motorna vozila z 2,3 mrd EUR, zdravila za prodajo na drobno z 1,8 mrd EUR, naftni derivati in druga olja iz nafte oziroma bituminoznih mineralov z 1,4 mrd EUR, električna energija z 980 mio EUR, proizvodi iz krvi, cepiva, antiserumi, imunološki in sorodni biološki proizvodi z 820 mio EUR ter deli in pribor za motorna vozila s 660 mio EUR. Uvoz so najbolj povečali zdravila (za 212 mio EUR), zlato (za 204 mio EUR), električna energija (za 154 mio EUR), naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki (za 69 mio EUR), traktorji in druga vlečna vozila ter nekateri industrijski vložki. Skupen uvoz iz EU-27 pa je zaviral nižji uvoz olj, dobljenih iz nafte (-381 mio EUR), avtomobilov (-177 mio EUR), biodizel in njegovih zmesi (-106 mio EUR), odpadki in ostanki železa in jekla (-67 mio EUR).

Pri menjavi z državami izven EU-27 je proizvodna struktura bolj koncentrirana. Na izvozni strani izstopajo predvsem farmacevtski proizvodi, zlasti proizvodi iz krvi za terapevtske namene, cepiva, antiserumi, imunološki in sorodni biološki proizvodi (3 mrd EUR), pri katerih je bil izvoz izven EU-27 zelo visok. Pomembni so bili tudi izvoz avtomobilov (432 mio EUR), žagan les (209 mio EUR), heterociklične spojine, medicinski in kirurški instrumenti in aparati, pnevmatike in izbrani industrijski proizvodi.

Pri uvozu iz držav izven EU-27 je pomemben predvsem uvoz iz Azije ter iz posameznih dobaviteljic energentov in industrijskih proizvodov. Med večjimi viri uvoza izven EU-27 so bile Kitajska z 2.251 mio EUR, Turčija s 1.119 mio EUR, Saudska Arabija s 748 mio EUR, Srbija s 719 mio EUR, ZDA s 526 mio EUR, Švica s 410 mio EUR in Indija s 389 mio EUR. Na uvozni strani izstopajo predvsem uvoz krvi za terapevtske namene (2,1 mrd EUR), olj, dobljenih iz nafte, (1,7 mrd EUR), avtomobilov in drugih motornih vozil (341 mio EUR). Pomembni so bili tudi medicinski, kirurški instrumenti in aparati, deli in pribor za motorna vozila.

Tradicionalni industrijski sektorji, predvsem avtomobilski, izgubljajo dinamiko, medtem ko farmacevtski in tehnološki segmenti postajajo nosilci rasti. Vloga energentov se zmanjšuje zaradi cenovnih dejavnikov, povečuje pa se pomen Azije in drugih trgov izven EU.

Ključni izziv za prihodnje obdobje ostaja odvisnost od evropskega industrijskega cikla, zlasti Nemčije, ter hkratno upravljanje naraščajočih tveganj v globalnem trgovinskem okolju. Prav ti dejavniki bodo odločilno vplivali na prihodnjo dinamiko slovenskega izvoza in uvoza.

Vir: Banka Slovenije