Shrani za kasnejše branje.
Na GZS menimo, da sedanja zakonska ureditev področja lobiranja omejuje učinkovito zastopanje interesov članov posameznih zbornic in združenj. Zato predlagamo spremembe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije tako, da bi omogočile zakonito lobiranje izvoljenih in imenovanih predstavnikov enot zbornic in združenj dejavnosti.
Nataša Tomažin, GZS, Pravna služba
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) določa, da lahko dejanja lobiranja izvajajo registrirani lobisti ter izjemoma tudi osebe, ki so naštete v četrtem odstavku 58. člena ZIntPK. Med slednje sodijo zaposleni v interesni organizaciji, njeni zakoniti zastopniki ter izvoljeni predstavniki.
V eni od prejšnjih številk Glasa gospodarstva smo že omenili sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 43/2022 z dne 4. septembra 2024, v kateri je Vrhovno sodišče razložilo pojem izvoljenega predstavnika restriktivno in poudarilo, da se izjema izvoljenega predstavnika nanaša le na organizacijske oblike brez zakonitega zastopnika (npr. civilne iniciative ali stanovanjske skupnosti). S tem je pomembno zožilo krog oseb, ki lahko lobirajo brez registracije, kar je imelo neposredne posledice za prakso zbornic in združenj znotraj Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
V praksi delovanja GZS to pomeni, da morajo biti osebe, ki niso zaposlene pri GZS oziroma niso njen zakoniti zastopniki (generalni direktor, predsednik zbornice) in želijo izvajati dejanja lobiranja za GZS, vpisane v registru lobistov v Republiki Sloveniji, ki ga vodi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
GZS opozarja, da takšna ureditev v praksi onemogoča ali otežuje delo številnih izvoljenih in imenovanih predstavnikov enot zbornic in združenj dejavnosti – na primer predsednikov panožnih združenj, regionalnih zbornic ali sekcij. Ti posamezniki opravljajo funkcijo nepoklicno in zastopajo interese gospodarstva, a ker niso zaposleni pri GZS oziroma niso njeni zakoniti zastopniki ter niso registrirani lobisti, jim trenutna ureditev ne dovoljuje lobirati v imenu, interesu in na račun GZS.
Sedanja ureditev področja lobiranja predstavlja nesorazmerno oviro pri izvajanju nalog zbornic in omejuje učinkovito zastopanje interesov članov posameznih zbornic in združenj.
Ena najpomembnejših nalog gospodarskih zbornic, skladno s 6. členom Zakona o gospodarskih zbornicah (UL RS, št. 60/06, s spremembami), je zastopanje interesov svojih članov pred državnimi organi, kar je tudi temeljni cilj združevanja pravnih subjektov v zbornice. Glede na zakonsko opredeljene naloge gospodarskih zbornic pri GZS menimo, da sedanja ureditev področja lobiranja predstavlja nesorazmerno oviro pri izvajanju nalog zbornic in omejuje učinkovito zastopanje interesov članov posameznih zbornic in združenj.
Pri GZS smo zato pozvali k spremembi zakonodaje s predlogom, da se med izjeme po četrtem odstavku 58. člena ZIntPK vključijo tudi predstavniki enot zbornic in združenj dejavnosti, ki sicer niso pravno samostojne, vendar pa so ti predstavniki izvoljeni ali imenovani predstavniki teh enot, hkrati pa imajo te enote organizacijsko strukturo (imajo vzpostavljene določene organe znotraj enote), ki jih loči od ostalih neformalnih enot. Za zagotovitev transparentnosti in nadzora nad lobiranjem smo pri GZS predlagali vzpostavitev sistema, v katerem bi KPK vodila javno dostopno evidenco oseb, ki kot izvoljeni in imenovani predstavniki enot zbornic in združenj dejavnosti sodijo med izjeme po četrtem odstavku 58. člena ZIntPK.
Pri GZS se zavedamo pomena zakonske regulacije lobiranja, saj smo prepričani, da je ključni element za vzpostavitev transparentnosti in integritete v procesih odločanja v javnem sektorju takšna zakonska ureditev, ki preprečuje korupcijo, zagotavlja enakopravnost vseh udeležencev ter krepi javno zaupanje v odločitve in procese v javnem sektorju. Vendar pa je pri regulaciji lobiranja nujno potrebno upoštevati tudi interesne organizacije, kot so gospodarske zbornice, ki imajo specifično določen ustroj delovanja ter po zakonu zastopajo interese svojih članov pred državnimi organi.