Shrani za kasnejše branje.
Arbitraža nudi učinkovito in hitro reševanje sporov, kar pomeni prihranek časa in posredno tudi finančnih sredstev.
Žana Cerjak, GZS, Pravna služba
Časovna predvidljivost je bistvo učinkovitega reševanja sporov. Pogosto dolgotrajni sodni postopki pomenijo nepredvidene stroške, poslovno negotovost in zamude pri izvajanju projektov. S tem je učinkovit časovni potek postopkov reševanja sporov dejavnik pri izbiri foruma za reševanje sporov. Ena od možnosti, ki podjetjem nudi časovno predvidljivost in učinkovitost, je arbitraža.
Prednosti arbitraže
Pomembna lastnost arbitraže, predvsem v primerjavi s sodnimi postopki, je možnost hitrejšega reševanja sporov. Gre za lastnost, ki je odvisna predvsem od okoliščin vsakega posameznega primera, saj na hitrost postopka vpliva več dejavnikov (npr. težavnost pravnih vprašanj, pripravljenost strank za sodelovanje, dogovori med arbitri in strankami o časovnem poteku, število dokazov). Vendar arbitražni postopki s svojimi načeli in strukturo omogočajo prilagajanje in skrajšanje poteka postopka, kadar je to primerno in potrebno. Doprinos k poteku arbitraže ima predvsem njena fleksibilnost. Strankam in arbitrom je omogočeno, da časovni potek zastavijo glede na konkretne potrebe primera in z upoštevanjem volje strank. S tem se lahko določijo krajši ali daljši roki, točen določen datum ustne obravnave in vseh vlog ter tudi točen datum končne arbitražne odločbe. To se določi s časovnim potekom postopka takoj po predaji zadeve senatu, torej takoj na začetku postopka. Posledično je postopek predvidljiv. Dodatno k učinkovitosti pripomore možnost elektronskega poslovanja. Pomembna lastnost arbitraže je imenovanje arbitrov. Ta prav tako predstavlja enega izmed dejavnikov, ki vpliva na časovni potek postopka. Stranke imajo možnost nominirati tiste arbitre, ki so strokovnjaki na določenem pravnem področju, kar prispeva k usmerjenemu in strokovnemu vodenju postopka, zagotavlja kvalitetno obravnavo in posredno prispeva k manjšim zamudam.
Ljubljanska arbitražna pravila določajo, da mora senat končno arbitražno odločbo izdati v roku 9 mesecev po predaji zadeve senatu, v praksi pa povprečen postopek traja le 7 mesecev.
Pomen arbitražnih pravil
Pomembno vlogo pri poteku postopka imajo arbitražna pravila. Ljubljanska arbitražna pravila določajo, da mora senat končno arbitražno odločbo izdati v roku 9 mesecev po predaji zadeve senatu. Določba predstavlja zavezo udeležencem postopka, da si prizadevajo za učinkovito vodenje postopka ter pomeni opomnik arbitrom, da postopek vodijo s potrebno časovno disciplino in brez nepotrebnega odlašanja. Glede na dosedanjo prakso se v večini primerov 9 mesečni rok spoštuje. Praksa Stalne arbitraže pri GZS pa kaže, da so postopki lahko tudi hitrejši, saj statistika prikazuje, da povprečen postopek traja 7 mesecev. Podaljšanja so redka in morajo biti obrazložena in potrjena s strani Stalne arbitraže, pogosto pa so rezultat soglasja strank. Pomembno vlogo pri časovnem poteku imajo tudi arbitražne institucije, saj redno spremljajo časovni potek postopka in spoštovanje rokov. Sekretariat tako arbitre opozori na morebitne zamude ali časovna odstopanja, s čimer postavlja okvir za učinkovito vodenje postopka. Hkrati pa sekretariat nudi potrebno administrativno podporo pri organizaciji (npr. organizacija ustne obravnave, elektronsko vlaganje vlog, uporaba videokonferenc) kar bistveno doprinese k hitrejšemu poteku.
Arbitražni postopek ima več elementov, ki skupaj pripomorejo k njegovi časovni učinkovitosti. Pri sklepanju pogodb je vprašanje reševanja sporov pogosto sekundarno. Potrebno pa je upoštevati, da arbitraža nudi učinkovito in hitro reševanje sporov, kar pomeni prihranek časa in posredno tudi finančnih sredstev, s čimer se lahko sprte strani hitreje vrnejo k poslovanju.
