Shrani za kasnejše branje.
Avstrijska Koroška se je iz gospodarstva, v katerem sta prevladovali industrija in tradicija, preusmerila v regionalno gospodarstvo, ki temelji na znanju, tehnologiji in inovativnih storitvah.
Darja Kocbek, foto: Miran Juršič
Advertorial
Avstrijska Koroška zaradi geografskih in zgodovinskih razlogov ohranja tesne vezi s Slovenijo. Čeprav je med manjšimi avstrijskimi zveznimi deželami, predstavlja več kot 10 odstotkov avstrijske zunanje trgovine s Slovenijo. Na drugi strani je Slovenija četrta izvozna partnerica koroškega gospodarstva in na sedmem mestu po obsegu uvoza. V Sloveniji deluje približno 200 hčerinskih družb koroških podjetij, na Koroškem pa 75 slovenskih podjetij, pravi mag. Wilhelm Nest, direktor ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana.
mag. Wilhelm Nest, direktor ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana
Avstrijska Koroška se je iz gospodarstva, v katerem sta prevladovali industrija in tradicija, preusmerila v regionalno gospodarstvo, ki temelji na znanju, tehnologiji in inovativnih storitvah. Nastali so novi visokotehnološki grozdi, tradicionalni sektorji, kot so tekstilna industrija, preprosta proizvodnja ali strojegradnja, pa so izgubili na pomenu. Enako velja za kmetijstvo. Gradbeništvo in turizem sta prav tako
doživela strukturne spremembe, a sta v celoti ostala razmeroma stabilna.
»V obdobju od leta 2000 se je Koroška razvila v evropsko središče za mikroelektroniko in polprevodnike,« pojasnjuje Wilhelm Nest. Slovenija tega potenciala po njegovi oceni še ne izkorišča dovolj. Slovenske družbe na Koroškem se že osredotočajo na digitalizacijo, obnovljive vire energije, merilno tehnologijo in kreativne industrije, številne pa so še vedno dejavne predvsem v precej tradicionalnih panogah, kot so trgovina, logistika in inženirske storitve.
Mag. Bernhard Lamprecht, direktor tehnološkega parka Lakeside Science & Technology Park v Celovcu in Tehnološkega parka Beljak, izpostavlja, da si prizadevajo podjetjem zagotoviti najboljše pogoje za delo. »Prizadevamo si zagotoviti najboljše delovno okolje za zaposlene in jim prek mrež omogočiti stike. Sodelujemo pri različnih dogodkih – tako tehničnih kot takšnih, ki spodbujajo sodelovanje med podjetji. Gre za priložnosti, kjer se podjetja lahko spoznajo med seboj, izmenjajo ideje in morda najdejo partnerje. Prizadevamo si ustvariti močno mrežo povezav,« razlaga. Mnoga podjetja so začela kot univerzitetna odcepljena podjetja (spin-off), danes pa zaposlujejo 50 ali celo 100 ljudi.
Mag. Andreas Hren iz agencije za spodbujanje tujih investicij BABEG ugotavlja, da so razlogi, zaradi katerih se podjetja odločajo priti na Koroško, zelo različni. Lahko so osebne povezave in želja, da bi delovno mesto preselili tja, kjer bi raje živeli, pa pravne ovire v matični državi, pomemben dejavnik je lahko tudi dostop do trga, Koroška namreč predstavlja vstopno točko na nemški trg. Pri izbiri lokacije je po njegovih izkušnjah ključnega pomena najti ustrezen prostor in poiskati najlažji način za uresničitev svojih zamisli.
Naložba na avstrijskem Koroškem se za podjetje seveda ne zaključi zgolj z njegovo ustanovitvijo. »Februarja lani je k meni prišel ustanovitelj, ki je potreboval gradbeno parcelo, ker je sam ni mogel najti. Poiskali smo mu nekaj možnosti in oktobra jo je našel. Na lokaciji takrat še ni bilo ničesar. Treba je bilo zgraditi objekte in pridobiti ustrezna gradbena dovoljenja. Trenutno pripravljajo nov projekt raziskav in razvoja, pri čemer upajo na podporo avstrijske nacionalne agencije za podporo raziskavam FFG. Pri tem jim seveda pomagamo, podpora se namreč ne konča v trenutku, ko je podjetje registrirano,« pravi Andreas Hren.
Mag. Natascha Zmerzlikar iz oddelka za mednarodno podporo investitorjem v organizaciji Invest in Klagenfurt, ki deluje kot kontaktna točka, razlaga, da ima vsaka zahteva in vsaka stranka, ki se oglasi pri njih, svojo zgodbo in ozadje, zato jim najprej prisluhnejo. »Poskušamo razumeti cilje podjetja, njegovo dejavnost, strategijo in zahteve, nato pa skupaj oblikujemo pot in ga povežemo z vsemi potrebnimi partnerji,« pojasnjuje. Morda je prvo vprašanje: »Kaj lahko dobim?« Odgovor je talente in financiranje. Ker so na avstrijskem Koroškem na voljo različni programi financiranja, poiščejo tistega, ki bi najbolje ustrezal projektu. Ko gre za pravno obliko novega podjetja, na Invest in Klagenfurt lahko ponudijo začetni nasvet in stranko povežejo z gospodarsko zbornico ter davčnimi in poslovnimi pravniki, ki nato opravijo preostalo strokovno delo.
Mag. Natascha Zmerzlikar iz oddelka za mednarodno podporo investitorjem v organizaciji Invest in Klagenfurta
Drugo vprašanje, za katerega na Invest Klagenfurt iščejo odgovor, bi lahko bilo: »Katera bi bila najprimernejša lokacija za podjetje?«. Tudi v tem primeru stranki predstavijo različne možnosti – od skupnih delovnih prostorov (coworking) do poslovnih prostorov in tehnoloških parkov, kot je na primer Lakeside Park. Pomagajo lahko tudi pri iskanju kadra. »Pomembno je vedeti, da različne ustanove ponujamo pakete storitev, ki so brezplačne. Seveda ti paketi niso posojila, temveč naše delo. Storitev je torej brezplačna in preprosto nas lahko pokličete,« pravi Natascha Zmerzlikar.
V Invest in Klagenfurt po njenih besedah največji poudarek dajejo področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij in programski opremi vključno z droni in robotiko, pa tudi zelenim tehnologijam, logistiki in pametnim mobilnim rešitvam ter vedam o življenju in s tem povezanim e-storitvam. »Imamo izjemno bogat ekosistem podjetij s tega področja, saj se zdi, da Celovec deluje kot nekakšen kampus za vede o življenju. Prav tako se osredotočamo na zagonska podjetja. To nam omogočata infrastruktura tako za zagonska podjetja kot za raziskovalne ustanove. Zato se trudimo osredotočati prav na omenjena področja,« pojasnjuje Natascha Zmerzlikar.
Mag. Ben Dalmatiner, vodja področja izvoza, investicij in dokumentarnega poslovanja v BKS Bank, razlaga, da večina njegovih strank potrebuje posojila. »V Avstriji imamo pomembno prednost, saj je na voljo širok nabor subvencioniranih posojil, kar nam omogoča ugodnejše obrestne mere. Za zavarovanje posojila lahko na primer pridobimo državno jamstvo, hkrati pa obstaja možnost enkratne finančne podpore s strani pristojnih agencij. Zato je naša naloga, da strankam pomagamo pri izbiri optimalne kombinacije financiranja za posamezne projekte,« pravi.
Dušan Lukič, poslovni direktor podjetja Reduxi, razlaga, da so za vstop v tujino izbrali avstrijsko Koroško zato, ker je tam izjemno dobro zasnovan ekosistem za zagonska podjetja. Ko so prišli tja, so jih poklicali iz koroške gospodarske zbornice in jim kot novemu podjetju ponudili pomoč. Ta pomoč ni bila samo za vzpostavitev podjetja, ampak tudi za širitev na trge zunaj Avstrije.
Avstrijska Koroška se je specializirala predvsem na podporo za tehnološko usmerjena zagonska podjetja, ki temeljijo na novih znanjih. Medtem ko se v velikih središčih, kot sta London in Berlin, za pozornost pogosto hkrati poteguje nešteto zagonskih podjetij, je na avstrijskem Koroškem namesto konkurence na voljo individualna podpora. »To je mogoče, ker smo majhna lokacija in delujemo v okviru zelo razvejane mreže,« pojasnjuje Martin Trink, direktor Središča za ustanavljanje podjetij build!.
Zagonska podjetja lahko dobijo neposreden dostop do industrije, raziskovalne infrastrukture in odločevalcev bodisi prek neposredne povezave z družbo Infineon ali pa znotraj tehnološkega parka Lake Side Science & Technology Park.
»Te poti so zelo neposredne. Poleg tega se tu kapital, subvencije in infrastruktura dobro dopolnjujejo. Če je nekdo sprejet v program in uspešno izvede naslednje korake, je pogosto na voljo tudi ustrezna podpora za naslednjo fazo. Ta integracija po mojem mnenju predstavlja veliko prednost. Prav tako je pomembna tudi kakovost življenja,« razlaga Martin Trink.
Stroški za zagonska podjetja so po njegovih podatkih na Koroškem znatno nižji kot v mnogih velikih središčih. Koroške sicer ne vidi kot nadomestilo za velika vozlišča, ampak kot regijo, kjer je mogoče učinkovito ustanoviti zagonsko podjetje, z zelo neposrednim dostopom do ustreznih virov. Uspešna je, ko gre za prehod od aplikativnega raziskovanja prek razvoja prototipov do serijskega razvoja.
Koroška po besedah Martina Trinka ponuja velik nabor podpornih storitev. Na voljo so subvencije, dogodki, mentorstvo, individualno svetovanje ter infrastruktura, kot so Makerspace, Silicon Austria Labs ali raziskovalna infrastruktura na Univerzi v Celovcu in Visoki strokovni šoli na Koroškem. Središče build! ima pri tem dve nalogi. Po eni strani spremlja zagonska podjetja od faze ideje prek ustanovitve vse do prve faze rasti. Po drugi strani pa je v tem ekosistemu tudi platforma. Zagonskim podjetjem pomaga vzpostaviti stike z ustreznimi institucijami in jim odpira vrata. »Natančno vemo, katere ponudbe so na voljo in katera podpora ustreza posameznemu projektu. Prav iz tega izhaja naša vloga vozlišča v koroškem ekosistemu. Središče build! samo ne bi moglo kriti tako širokega portfelja storitev,« pravi Martin Trink.
Zagonska podjetja potrebujejo finančna sredstva, orodja za razvoj in strokovno znanje. Na Koroškem lahko dobijo subvencije v višini do 200.000 evrov in možnosti financiranja v višini do približno 500.000 evrov.
