Shrani za kasnejše branje.
Evropska komisija je napovedala pripravo Akta o pospeševanju razogljičenja industrije, ki naj bi bil objavljen v četrtem četrtletju 2025 v okviru dogovora EU za čisto industrijo.
Antonija Božič Cerar, GZS, Služba za okolje, podnebje in energijo
Akt bo zavezujoč zakonodajni predlog, katerega cilj je pospešiti razogljičenje evropske industrije in povečati njeno konkurenčnost. Osredotočil naj bi se na energetsko intenzivno industrijo proizvodnje materialov.
Zakaj je industrija materialov pomembna za razogljičenje?
Proizvodnja materialov danes prispeva približno 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Večja krožnost materialov bi lahko vplivala na zmanjšanje emisij v celotnih vrednostnih verigah, ki iz njih izhajajo. A obstajajo tudi ovire, ki jih bo treba nasloviti.
Reciklirani, krožni materiali znižujejo ogljični in druge okoljske odtise proizvodnje in so ključnega pomena pri zmanjševanju okoljskega odtisa vse bolj kompleksnih izdelkov in komponent nizkoogljičnih tehnologij v številnih panogah. Potreba po materialih, je od 1,4- do 6,3-krat večja pri tehnologijah sonca in vetra kot pri konvencionalnih tehnologijah. Te tehnologije potrebujejo materiale, po katerih v preteklosti ni bilo povpraševanja, kot so litij in redke zemeljske kovine.
Ameriški velikan Apple že snuje svoje nadaljnje poslovanje na krožnosti materialov in razogljičenju, kar je razvidno iz izjave podpredsednice za okolje in inovacije v dobavni verigi, Sarah Chandler: »Krožnost in razogljičenje gresta z roko v roki. Vlagamo napore v uporabo več recikliranih materialov v izdelkih, kar ne le zmanjšuje našo odvisnost od ekstraktivnih procesov, kot je rudarjenje, temveč nas tudi približuje temu, da bomo do leta 2030 ogljično nevtralni.«
Novi materiali, ki jih zahtevajo nizkoogljične tehnologije, so načeloma prisotni v zadostnih količinah v zemeljski skorji. Možnost razširitve zmogljivosti njihovega pridobivanja oziroma rudarjenja in predelave z izgradnjo potrebne podporne infrastrukture je praktično neizvedljiva, tudi zato, ker gre za izjemno dolgotrajne in še nedorečene postopke. Za določene deležnike in okolja pa tudi nesprejemljive, še posebej v Evropi.
Po drugi strani pa se pri recikliranih in drugih nizkoogljičnih materialih kaže določena negotovost z vidika naraščajočih stroškov uporabe teh materialov ter zagotavljanja zadostne in zanesljive oskrbe z njimi.
Analiza, ki so jo izdelali v skupini McKinsey, o možnostih izrabe odpadkov pred potrošnjo (ostanki proizvodnje) in po potrošnji (odpadni potrošniški izdelki), napoveduje, da bi lahko recikliranje ostankov proizvodnje pri večini materialov doseglo tehnične omejitve do leta 2035. Podjetja bodo morala razmisliti, kako izkoristiti vire, kot so tisti iz izdelkov ob koncu njihove življenjske dobe. Učinkoviteje bo treba uporabiti tudi obstoječe vire z izboljšanjem kakovosti recikliranih materialov.
Boljše zbiranje bo izboljšalo dostop do materialov iz izdelkov. Tehnološke izboljšave vzdolž vrednostne verige sekundarnih surovin bi bile lahko ključni dejavnik za izboljšano recikliranje. Z boljšo tehnologijo razgradnje bi lahko izrabili sekundarne magnete redkih zemeljskih elementov, ki se trenutno izgubljajo v elektroniki in gospodinjskih aparatih. Napredno razvrščanje bi lahko zagotovilo tudi dostop do visokokakovostnih surovin iz aluminijevih ostankov ali plastike.
Krožnost bo učinkovita le ob sodelovanju zainteresiranih strani po celotni vrednostni verigi, pri sodelovanju z različnimi odjemalci glede na vrsto in kakovost materialov ter z zapiranjem materialnih zank, ki prispevajo k zniževanju stroškov proizvodnje.
Razvijajo se tudi pristopi za izločevanje več vrst različnih materialov naenkrat. Ti so zanimivi na področjih, kjer je bil že izločen material z najvišjo tržno vrednostjo, in se v ostankih po tem procesu nahajajo kritični materiali, ki ostajajo neizkoriščeni.
Z vidika zanesljive oskrbe in obvladovanja stroškov sekundarnih materialov bo ključno sodelovanje vseh deležnikov za premagovanje naštetih ovir.
