Shrani za kasnejše branje.
Podjetja v Sloveniji pričakujejo zahtevno leto 2025, ki naj bi bilo zaznamovano z zmanjšanjem prodaje, nižjimi investicijami in negotovimi splošnimi pogoji poslovanja, kar je predvsem posledica globalnih gospodarskih razmer in zmanjšanja izvozne aktivnosti.
Darja Močnik
Čeprav so storitvena podjetja nekoliko bolj optimistična kot za letošnje leto, prevladuje v industrijskih panogah pesimizem. Vseeno je treba poudariti, da je raven pesimizma zgodovinsko gledano nižja kot lani.
Več podjetij pričakuje zmanjšanje kot rast prodaje na domačem in tujem trgu
Pričakovanja podjetij v segmentih prodaje, investicij in splošnih poslovnih pogojev so v veliki meri povezana z nižjo trenutno napovedano rastjo gospodarske aktivnosti v ključnih izvoznih trgih in nadaljevanjem inflacijskih pritiskov za leto 2024, čeprav so napovedi za leto 2025 nekoliko boljše. V septembrski anketi »Eurochambres 2025« so slovenska podjetja bolj pesimistična glede prodaje na domačem in na tujem trgu. Po podatkih ankete 30 % anketiranih podjetij pričakuje padec prodaje na tujem trgu, kar je bolj izrazito v industriji. Kar 41 % anketiranih podjetij v industriji predvideva zmanjšanje prodaje na tujih trgih, medtem ko v storitvenih dejavnostih večji delež podjetij pričakuje rast (30 % podjetij). Pri prodaji na domačem trgu 44 % podjetij napoveduje, da bo prodaja ostala nespremenjena, vendar tretjina podjetij v industriji pričakuje padec. V storitvenih dejavnostih je med anketiranimi podjetji sicer nekoliko bolj optimističen pogled, saj 30 % podjetij pričakuje rast prodaje.
Večina podjetij bo obdržala podobno število zaposlenih
Pričakovanja glede zaposlovanja v letu 2025 so mešana. Medtem ko dve tretjini storitvenih podjetij meni, da bodo število zaposlenih ohranila na trenutni ravni, v industriji prevladuje pesimizem. 40 % industrijskih podjetij predvideva zmanjšanje zaposlenosti, kar je predvsem posledica zmanjšanja proizvodnje in avtomatizacije, 44 % pa meni, da se število zaposlenih ne bo spremenilo.
Glede investicij v osnova sredstva je razvidno, da podjetja načrtujejo zmanjšanje vlaganj, kar je posledica tako višjih obrestnih mer kot upadanja povpraševanja. V industriji polovica podjetij pričakuje padec investicij, medtem ko jih 22 % ocenjuje, da bo raven investicij ostala nespremenjena. Na drugi strani pa so storitvena podjetja nekoliko bolj optimistična, saj jih tretjina načrtuje povečanje investicij v naslednjem letu, polovica pa bo investicije ohranila na podobni ravni kot v letu 2024.
Podjetja so pesimistična glede splošnih pogojev poslovanja. Dve tretjini podjetij pričakuje poslabšanje pogojev v letu 2025, le desetina izboljšanje pogojev poslovanja.
Ključni izzivi podjetij za leto 2025 (podjetja so imela možnost označiti do tri izzive) so stroški dela (meni 73 % podjetij), pomanjkanje usposobljenih delavcev (meni 59 % podjetij) ter administrativna bremena (meni 49 % podjetij).
Ne glede na prisoten pesimizem v tej anketi pri pogledu na leto 2025, je potrebno objektivno poudariti, da je raven pesimizma zgodovinsko gledano nižje kot lani, vendar močne korelacije med to anketo in kasnejšo gospodarsko dinamiko ni zaznati. Kvečjemu lahko to nakazuje na nekoliko višjo gospodarsko rast v 2025 kot v letošnjem letu.
10 ključnih podatkov za Slovenijo
1. Poslovna klima v Sloveniji: -2,2 odstotne točke (september 2024)
Gospodarska klima se je septembra na mesečni ravni nekoliko znižala (-0,5 o. t.) na -2,2 o.t. V primerjavi s septembrom lani je bila višja za 2,6 odstotne točke. Četrtletna primerjava gospodarske klime kaže poslabšanje tretjega letošnjega četrtletja s predhodnim letošnjim četrtletjem za 0,2 o. t. Predvsem se je poslabšal kazalnik zaupanja v trgovini (-7,7 o.t.), nekoliko kazalnik zaupanja potrošnikov (-1 o. t.), boljši pa je kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (+1 o.t.).
2. Industrijska proizvodnja: -2,6 % (I-VII 24/I-VII 23)
V prvih sedmih mesecih leta 2024 je bil skupen obseg industrijske proizvodnje medletno za 2,6 % nižji, k čemur je prispevala za dobro petino nižja proizvodnja v oskrbi z električno energijo ter minimalen padec v predelovalnih dejavnostih, ki sicer predstavljajo okoli 95 % celotne industrijske proizvodnje, medtem ko je bila v rudarstvu višja za 12 %. Padec proizvodnje je bil najvišji v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (-13,5 %), proizvodnji tekstilij (-12,8 %) in proizvodnji pohištva (za desetino). Najbolj pa je porasla proizvodnja oblačil (za 37 %), proizvodnja drugih vozil in plovil (za slabo desetino), proizvodnja kovin (za 6,5 %).
3. Blagovni izvoz: 9,6 % (I-VII 24/I-VII 23)
V prvih sedmih mesecih je bila dinamika trgovinske blagovne menjave Slovenije po podatkih SURS izrazitejša na uvozni strani, na kar je bistveno vplivala rast trgovinske menjave, povezana z večjo farmacevtsko družbo. Uvoz je v obdobju enega leta porasel za šestino in dosegel 38 mrd EUR, zlasti zaradi dve petini višjega uvoza iz držav nečlanic EU, kar je zlasti posledica rasti poslov oplemenitenja blaga s Švico, medtem ko je iz držav članic EU-27 uvoz ostal na podobni ravni. Izvoz se je v tem obdobju povečal za 9,6 % in dosegel 35,8 mrd EUR, predvsem zaradi 38,8 % večjega izvoza v države nečlanice EU, medtem ko je v države članice EU-27 porasel za odstotek.
4. Prihodek v tržnih storitvenih dejavnostih: +3,0 % (I-VII 2024/I-VII 2023)
V prvih sedmih mesecih je bil nominalni prihodek od prodaje v storitvenih dejavnostih v Sloveniji višji za 3 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Visoka rast prihodkov je bila zabeležena v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 8 %), predvsem v dejavnosti najema in zakupa (za četrtino) ter dejavnosti potovalnih agencij, organizacij potovanj (za desetino), kjer se rast sicer umirja. Višja rast je bila zabeležena še v poslovanju z nepremičninami (18 %), kjer se je prihodek julija zvišal za četrtino glede na predhodni mesec. Znižanje nominalnega prihodka je bilo zabeleženo v prometu in skladiščenju (-1,4 %), od tega predvsem v kopenskem prometu, cevovodnem transportu (-3,5 %), kjer je bila aprila zabeležena 2,5-odstotna medletna rast.
5. Prihodek v trgovini na drobno: -0,3 % (I-VIII 2024/I-VIII 2023)
Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno (z vključenimi motornimi gorivi) je bil v prvih osmih mesecih nižji za 0,3 % glede na enako obdobje lani (prilagojeno za sezono in koledar). K medletnemu padcu je ključno prispeval padec v trgovini z motornimi gorivi (za 4,8 %), medtem ko je v trgovini na drobno brez motornih vozil prihodek porasel za 1,2 %. K slednjemu je predvsem prispevala rast v trgovini z živili (+1,9 %) ob minimalnem zvišanju prodaje v trgovini z neživili (+0,4 %). V dejavnosti trgovine z motornimi vozili je bila prodaja realno višja za 7,7 %.
6. Prenočitve turistov: +4,3 % (I-VIII 2024/I-VIII 2023)
V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo za 4,3 % več prenočitev kot v enakem obdobju lani. Na slednje je vplivalo rekordno število prenočitev v avgustu letos, saj je bilo medletno višje za 14 %. V prvih osmih mesecih letos je bilo tujih prenočitev za 6,3 % več, domačih pa za 1,2 % manj. Tuji turisti so ustvarili tri četrtine vseh prenočitev – največ turisti iz Nemčije, sledili so gosti iz Italije in Avstrije. V hotelih je bilo v tem obdobju za 4,2 % več prenočitev, v zasebnih sobah, apartmajih za 6 % več, v kampih za 7,6 % več in prenočiščih za 13 % več prenočitev.
7. Vrednost gradbenih del: -8,1 % (I-VII 2024/I-VII 2023)
Obseg opravljenih gradbenih del v Sloveniji je bil v prvih sedmih mesecih za 8,1 % manjši glede na enako obdobje leta 2023. Z izjemo februarja so bili medletni padci prisotni v vseh šestih mesecih, pri čemer je bil medletni padec junija petinski in julija 12-odstotni. K padcu je prispeval za 11 % manjši obseg gradnje stavb, padec gradnje inženirskih objektov (za desetino) ter padec pri specializiranih gradbenih delih (-5 %). Število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe (brez gradbeno-inženirskih objektov) se je v Sloveniji avgusta po precejšnjih padcih v prvi polovici leta glede na enako obdobje lanskega leta povečalo za 3,4 % – merjeno po številu stavb in za tretjino – merjeno po površini.
8. Cene življenjskih potrebščin: +2,2 % (I-IX 2024/I-IX 2023)
Cene življenjskih potrebščin so septembra ostale na ravni predhodnega meseca, po dveh predhodnih mesečnih znižanjih. Glede na september 2023 so bile cene v septembru 2024 v povprečju višje za 0,6 % (-0,3 o. t. glede na avgust), kar je najnižja rast cen v zadnjih treh letih, k čemur je v pomembni meri prispeval učinek osnove, ki je prispeval k znižanju inflacijske stopnje. V enem letu so se storitve v povprečju podražile za 3,9 %, blago pa se je pocenilo za 1,0 %. Cene trajnega blaga in blaga dnevne uporabe so upadle za 1,3 % oz. 1,1 %, medtem ko so cene poltrajnega blaga zrasle za 0,1 %.
9. Število delovno aktivnih: +1,3 % (I-VII 2024/I-VII 2023)
V juliju je bilo v obdobju enega leta v Sloveniji za 1,1 % (+10 tisoč oseb) več delovno aktivnih oseb. Pri pravnih osebah jih je bilo za 1,2 % več (+9.250 oseb), pri fizičnih za 2,9 % manj (-1.400 oseb), samozaposlenih oseb pa je bilo več za 2,4 % (+2.360 oseb). Med dejavnostmi je bilo manj delovno aktivnih v rudarstvu (-4 %), kmetijstvu (-2,8 %), finančnih in zavarovalniških dejavnostih (-1,5 %), rast pa je bila prisotna v poslovanju z nepremičninami (+6 %), gradbeništvu (+5 %), zdravstvu in socialnem varstvu (+3 %), drugih dejavnostih (+2,7 %).
10. Povprečna bruto plača: +6,6 % (I-VII 2024/I-VII 2023)
Podatki o nominalni rasti bruto plač pri pravnih osebah v Sloveniji kažejo, da se je medletna rast plač julija znova nekoliko okrepila in dosegla 7,2 % (neto: +4,7 %), kar je najhitrejša medletna rast v zadnjih petih mesecih. Zaostajanje rasti neto plač je posledica uvedbe obveznega dodatnega zdravstvenega prispevka in neuskladitve dohodninske lestvice. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je medletna rast povprečne bruto plače dosegla 6,6 % (neto: +4,1 %). V zasebnem sektorju je bila rast bruto plač hitrejša (+7,8 %) kot v javnem sektorju (+4,4 %).