Shrani za kasnejše branje.
Začetek poletja na Gospodarski zbornici Slovenije in regijskih gospodarskih zbornicah tudi letos zaznamuje projekt, ki že tri desetletja meri utrip slovenskega gospodarstva: Podelitve priznanj najboljšim inovatorjem v vseh slovenskih regijah. V jubilejnem, 30. letu razpisa znova potrjujemo, da inovativnost ni le ena od razvojnih aktivnosti, temveč ključni pogoj za konkurenčnost, odpornost in dolgoročni razvoj.
Katja Pokeržnik, Koroška gospodarska zbornica, GZS
Letos smo na razpis prejeli 235 inovacijskih predlogov, pri katerih je sodelovalo več kot 1000 inovatorjev. To ni le številka, ampak je odraz široko razpršenega znanja, sodelovanja, ustvarjalnosti, podjetnosti in pripravljenosti slovenskih podjetij, da se odzivajo na vedno bolj kompleksne izzive.
Letošnji slogan »Inovacije ustvarjajo varno prihodnost« tako zelo natančno opiše svet, v katerem živimo: inovacije danes niso več zgolj motor rasti, ampak tudi ključni odgovor na vprašanja varnosti, stabilnosti in odpornosti družbe.
Kakšne inovacije nastajajo danes?
Podjetja ne razvijajo več samo posameznih izdelkov, temveč celovite rešitve – od ideje do uporabe v realnem okolju, pogosto z jasno mednarodno ambicijo. In prav to je pomemben premik.
V letošnjem naboru inovacij se zelo jasno kažejo ključni trendi:
- močan preboj digitalizacije in umetne inteligence v vse panoge,
- vse več rešitev na področju trajnosti, energetske učinkovitosti in krožnega gospodarstva,
- razvoj naprednih materialov in tehnoloških procesov,
- inovacije, usmerjene v varnost – od delovnega okolja do kibernetske in prehranske varnosti,
- optimizacija procesov in dvig produktivnosti kot odgovor na pomanjkanje kadrov.
Posebej pa izstopa tudi sodelovanje. Inovacije vse pogosteje nastajajo v partnerstvih: med podjetji, raziskovalnimi organizacijami in interdisciplinarnimi ekipami. To ni več izjema, ampak nova norma.
Inovativnost mora postati jedro razvojnih politik
Vlada je v maju sprejela izvedbeni načrt Zavezništvo za raziskave in inovacije 2026–2028, ki bolj sistematično povezuje vlaganja države v znanost, razvoj in inovacije ter jih umešča v enoten razvojni okvir. Dokument prinaša predvsem večjo usklajenost med resorji, jasnejše razvojne prioritete in poudarek na celotni inovacijski verigi, od raziskav do trga.
Posebej pomembno je, da se sredstva usmerjajo v ključna področja prihodnjega razvoja: digitalno preobrazbo (tudi umetno inteligenco), zelene tehnologije, biotehnologijo in razvoj kadrov.
Ob tem pa imamo na voljo tudi konkretne instrumente za podjetja. Samo letos je bil na primer objavljen razpis spodbude za raziskovalno-razvojne projekte, ki podjetja podpira pri razvoju novih ali izboljšanih produktov, procesov in storitev ter jim pomaga premostiti pot od ideje do trga.
Kombinacija strateškega okvirja in konkretnih spodbud, je nujen pogoj, vendar ne zadosten. Ključno vprašanje ostaja: ali bo inovativnost dejansko postala horizontalna prioriteta vseh razvojnih politik države?
Made in Slovenia 2035: jasen signal v pravo smer
Če pogledamo razvojni dokument, ki smo ga pripravili na Gospodarski zbornici Slovenije Made in Slovenia 2035, je sporočilo gospodarstva zelo jasno: prihodnja konkurenčnost Slovenije temelji na znanju, inovacijah in prehodu v gospodarstvo z višjo dodano vrednostjo.
Program ne obravnava inovativnosti kot ločenega področja, ampak jo umešča v samo jedro razvoja družbe, skupaj z digitalizacijo, razvojem kadrov, dostopom do financiranja in podporo novim tehnologijam.
To je pomembna razlika. Inovativnost ni več »dodatek«, ampak pogoj, da lahko sploh govorimo o konkurenčnem gospodarstvu.
Ob tem dokument jasno opozarja na potrebo po bolj odprtem inovacijskem ekosistemu. Potrebujemo več povezovanja podjetij, startupov, raziskovalnih institucij in države ter hitrejši prenos znanja v prakso.
Slovenija v globalnem inovacijskem prostoru
Če širše pogledamo razvoj inovacij v Evropi in svetu, vidimo zelo jasne trende, ki jih potrjujejo tudi letošnje prijave podjetij:
- umetna inteligenca postaja ključna tehnologija, ki preoblikuje poslovne modele in procese,
- tehnologije prihodnosti (robotika, kvantne tehnologije, napredni materiali) vse hitreje prehajajo v industrijsko uporabo,
- trajnost ni več izbira, ampak nuja in hkrati priložnost za inovacije,
- konkurenca med državami za razvojne tehnologije in talente se zaostruje.
Evropska unija sicer krepi dosežke na področju inovacij, vendar razlike med državami ostajajo, kar še dodatno poudarja pomen nacionalnih politik in regionalnih okolij.
- Inovativnost mora postati del vseh razvojnih razprav in odločitev
Imamo potencial, manjka pogum pri izvedbi
Če pogledam letošnje prijave in jih postavim v kontekst vseh strategij, programov in razpisov, bi rekla takole:Slovenija ima znanje. Ima podjetja, ki razumejo globalne trende. Ima posameznike, ki razmišljajo razvojno. In ima vedno bolj jasen strateški okvir. Kar nam pogosto manjka, je predvsem hitrost in odločnost pri izvedbi.
Inovacije namreč ne nastajajo v strategijah, ampak v podjetjih. Strategije lahko pomagajo, če so jasne, stabilne in dolgoročne. Lahko pa tudi zavirajo, če so preveč razdrobljene, prepočasne ali nepovezane.
Zato se mi zdi ključno, da inovativnost v Sloveniji končno postane nekaj samoumevnega, del vseh razvojnih razprav, vseh programov in vseh odločitev.
Pogled naprej
Projekt priznanj za inovacije GZS bo vrhunec tudi letos dosegel na nacionalnem izboru septembra, ko bomo predstavili najboljše iz vse Slovenije. V popoldanskem času nas čaka konferenca, ki vsako leto znova potrdi, da inovacije niso individualni dosežki, ampak rezultat povezovanja, izmenjave idej in poguma, da stopimo izven ustaljenih okvirov. To je prostor navdiha, kjer se srečajo podjetja, raziskovalci in odločevalci. Prostor, kjer se pogosto začnejo nove zgodbe, nova partnerstva, novi projekti, nove inovacije.
In prav to je morda največja vrednost celotnega projekta: ne meri le rezultatov, ampak ustvarja okolje, kjer inovacije sploh lahko nastajajo.
Če želimo kot država narediti resen preboj, bo treba narediti naslednji korak. Ne več samo spodbujati inovacije, ampak jih postaviti v središče odločanja tudi takrat, ko to pomeni več tveganja, več vlaganj in več nepopolnih odločitev.
Ker inovacije nikoli ne nastajajo v coni udobja. Nastajajo tam, kjer si upamo iti korak dlje kot drugi.
Projekt nastaja v partnerstvu z Ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in mladino.
