Inovacije, na katere so ponosni

Shrani za kasnejše branje.

Slovenska podjetja se lahko pohvalijo s številnimi inovacijami, ki jim jih konukrenca zavida.

Barbara Perko

Inovativnost slovenskih podjetij se lepo odslikava skozi nagrade za inovativnost, ki jih vsako leto podeljuje GZS. Tokrat smo podjetja prosili, da nam povedo, na katere inovacije iz zadnjega obdobja so najbolj ponosni.

V Adrii Mobil se vsako leto lahko pohvalijo z vrsto tehnoloških in produktnih inovacij. »Ena izmed prelomnih inovacij zadnjih let je zagotovo RoboCutVan – robotski razrez baznih vozil, ki predstavlja najnaprednejšo tehnologijo razreza karoserij v naši panogi. Gre za edinstveno rešitev, kjer en sam robot natančno in zanesljivo obdeluje vse ključne površine vozila: stene, streho in pod vozila. Čeprav so robotizirani razrezi v industriji že poznani, smo v Adrii razvili povsem nov tehnološki koncept, ki optimizira celoten proces in povečuje tako kakovost kot ponovljivost izdelave,« opišejo. Ponosni so tudi na inovacijo lahkega pohištva iz EPP (ekspandirani polipropilen), za katero so prejeli zlato priznanje Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine za leto 2025.

Prelomna, inovativna rešitev Adrie Mobil RoboCutVan, robotski razrez baznih vozil. Foto: arhiv Adria Mobil

Pospešujejo razvoj

Novartis razvija in proizvaja inovativna zdravila (popolnoma nova zdravila), ki prinašajo nove načine zdravljenja na različnih terapevtskih področjih. Njihovi strokovnjaki so prejemniki številnih nagrad za inovacije, še posebej pa so ponosni na nagrade za inovativnost, ki jih podeljuje GZS. Izpostavljano eno zadnjih inovacij, ki je bila nagrajena pri GZS na regijski ravni, in sicer »Stabilnostni časovni stroj za biološka zdravila«. Prebojna rešitev odgovarja na enega ključnih izzivov pri razvoju bioloških zdravil – zagotavljanje dolgoročne stabilnosti pri pogojih hranjenja. »Inovacija tako bistveno pospešuje razvoj bioloških zdravil, omogoča dodelitev daljšega roka uporabnosti inovativnim biološkim zdravilom za klinična testiranja in – kar je najpomembneje – odpira vrata hitrejšemu dostopu pacientov do prebojnih terapij.«

»V zadnjih letih smo razvili več prebojnih inovacij, posebej pa smo ponosni na tiste, ki jih konkurenca težko prepozna in posnema. Gre za inovacije, kjer vrhunske performanse izdelkov temeljijo tudi na inovativnih tehnoloških procesih, kar zagotavlja dolgoročno prisotnost na trgu in visoko donosnost naložb,« pravi predsednik uprave Domela Matjaž Čemažar.

Med najnovejšimi dosežki v podjetju izpostavljajo kroglični razbijalec Millmix 30, končni produkt za globalni trg laboratorijske opreme, ki se poteguje za nacionalno priznanje GZS. »Na regijski ravni smo letos prejeli zlato priznanje za visoko učinkovito suho sesalno enoto 458 z rekordnim 59-odstotnim izkoristkom. Ponosni smo tudi na pretekle dosežke, med drugim na priznanje za visokoučinkovit elektromotor za ventilatorje klimatskih naprav, kjer Domel na svetovnem trgu postavlja trende. Ti motorji so uporabljeni v podatkovnih centrih po vsem svetu, saj je energetsko učinkovito hlajenje ključnega pomena pri hranjenju velike količine podatkov in uporabi umetne inteligence.«

Ponosni na številne patente

Med največjimi dosežki Impola so njihovi patenti, med katerimi posebej izstopajo postopek izdelave aluminijevih folij iz kontinuirano ulitega traku debeline 6 mm, postopki izdelave in uporabe različnih aluminijevih avtomatnih zlitin ter SI 24911 A: visokotrdna aluminijeva zlitina Al-Mg-Si in njen postopek izdelave, patentirana v Sloveniji in Evropski uniji ter registrirana z oznako AA 6086 pri Aluminum Association,« našeje dr. Peter Cvahte, direktor strateškega razvoja v Impolu. Ponosni so tudi na prejeta priznanja za svoje inovacije, med drugim srebrna priznanja za aluminijeve zlitine, razvite z uporabo umetne inteligence, inovativna orodja za zagotavljanje vrhunske kakovosti v zlitinah za letalsko, vesoljsko in obrambno industrijo ter visokotrdno zlitino Al-Mg-Si. »Posebno mesto pa ima letošnja nagrada ŠGZ – zlato priznanje za inovacijo Trajnostno in ekonomsko učinkovita Al-Mg zlitina, ki združuje tehnološko odličnost in trajnostne principe.«

Vsaka od inovacij je pomembna za razvoj podjetja

V Skupini SIJ izpostavljajo inovacije, ki podpirajo prehod v nizkoogljično družbo. »Med najpomembnejše dosežke uvrščamo vrhunsko nerjavno jeklo za izdelavo prirobnice, ki bo sestavni del tokamaka fuzijskega reaktorja ITER – trenutno enega najbolj ambicioznih, največjih, najzahtevnejših in najdražjih projektov na svetu. Jeklo so izdelali v SIJ Metal Ravne in je v letu 2023 prejelo tudi zlato priznanje GZS na nacionalni ravni. Pa tudi nerjavno feritno jeklo za vodikove gorivne celice, rečemo mu tudi jeklo prihodnosti, ki smo ga v SIJ Acroniju skupaj z nemškim kupcem namensko razvili za novo generacijo vodikovih gorivnih celic SOFC (Solid Oxide Fuel Cell) torej za uporabo v čistih energetskih aplikacijah. Obe inovaciji kažeta našo sposobnost raziskovanja, hitrega prehoda iz raziskovalnega procesa v industrijsko proizvodnjo ter prispevata k prepoznavnosti slovenskega jeklarstva na globalni ravni,« pove Danijel Mitrović, vodja projektne pisarne za R&D projekte.

V Hidrii poudarjajo, da je inovacij, na katere so ponosni več, izpostavljajo pa visoko temperaturno zaznavalo za težka vozila in gradbeno mehanizacijo, tlačni senzor za merjenje tlaka v cilindru motorja na notranje izgorevanje za večje ladijske motorje ter celotno avtomatizirano proizvodno linijo za izdelavo statorskih in rotorskih paketov za elektromotorje.

»Vsaka izmed inovacij v preteklih letih je bila pomembna pri razvoju podjetja in naših izdelkov. Če bi morali izbrati, katera je bila najpomembnejša, bi verjetno izbrali lanskoletno zlato nagrajeno inovacijo na GZS: Izolatorski sistem za sterilno polnjenje prahov. Gre za zelo kompleksno visokotehnološko napravo z veliko integriranimi inovativnimi rešitvami,« izpostavlja Marjan Hosta iz podjetja Iskra Pio.

Postavljajo temelje za naprej

V Iskraemecu so posebej ponosni na platformo pametnih merilnikov električne energije. »To je bil projekt, ki se je pričel pred skoraj 15 leti, končal pred 10 leti in je postavil temelje za izdelavo vseh pametnih merilnikov električne energije (t. i. pametnih števcev) od takrat naprej in za katerega smo dobili tudi zlato priznanje za inovacije GZS na nacionalnem nivoju. Prva generacija pametnih števcev se prodaja še danes na več kot 50 različnih trgih, nova generacija pa je prevzela vse osnovne koncepte platforme in počasi postaja osnovni vir prihodkov podjetja. Lahko rečem, da je platforma preživela test časa in se pokazala kot daljnoročno pravilen koncept. V danem trenutku smo imeli srečo, da se nam je odprla prava priložnost, in dovolj znanja, da smo jo znali izkoristiti.«

V Iskraemecu tudi letos s svojo inovacijo kandidirajo na nacionalnem nivoju.

Foto: Tadej Kreft

V Krki se lahko pohvalijo z največ zlatih priznanj za inovacije v zgodovini podeljevanja nagrad GZS. »Težko bi izpostavili le eno inovacijo, zato izpostavljamo celotno družino kombiniranih zdravil. kjer v eni tableti ali kapsuli združujemo dve ali tri učinkovine. Vsaka učinkovina mora imeti svojo lastno kinetiko/hitrost sproščanja, kar pomeni, da mora izdelek omogočiti nadzorovano in usklajeno sproščanje vseh sestavin – to pa predstavlja razvojni izziv. Prav to t. i. »programiranje« sproščanja smo v zadnjih letih reševali z vrsto inovativnih pristopov,« pravijo v Službi za odnose z javnostmi, Krka, d. d., Novo mesto. Razvijajo tudi rešitve za kemijsko stabilnost učinkovin v takih formulacijah, saj so nekatere med njimi nagnjene k medsebojni reakciji. Pri tem uporabljajo inovativne tehnološke postopke, ki takšne reakcije preprečijo in zagotavljajo dolgoročno stabilnost izdelka. V vse faze razvoja in proizvodnje pa vključujejo tudi trajnostne rešitve, s katerimi načrtno zmanjšujejo obremenitev okolja.

V Steklarni Hrastnik so še posebej ponosni na prvo hibridno regenerativno peč BEAR, ki omogoča več kot 40-odstotno elektrifikacijo taljenja, približno 50-odstotno zmanjšanje porabe zemeljskega plina in okoli 33-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. »Gre za prvi slovenski projekt, sofinanciran iz Inovacijskega sklada EU. Ta prebojna tehnologija je pomembna tudi zato, ker odpira vrata nadaljnjemu inoviranju. V okviru projekta i-STENTORE smo na primer s to pečjo razvili termični energijski zalogovnik, ki ga lahko uporabljamo kot baterijo, danes pa elektrifikacijo nadaljujemo v projektu CITADEL. Zelo pomemben dosežek pa je tudi prva komercialna uporaba vodika v proizvodnji embalažnega stekla, s čimer smo se leta 2023 zapisali na svetovni zemljevid inovativnih proizvajalcev v naši industriji.«

V podjetju DS Smith Slovenija so ponosni na trajnostno univerzalno embalažno rešitev, ki je bila nominirana za embalažnega oskarja. Zaščita iz valovitega kartona »Safe Shell« je popolnoma nadomestila zaščitne inserte iz stiropora in naj bi letno odpravila do 340.000 kosov EPS embalaže. Rešitev so razvili v sodelovanju z BSH Hišni aparti d.o.o. Nazarje za njihove ročne mešalnike.

Inovacije

Izziv vsakega vodstva podjetja je, kako lahko znanje še hitreje in bolj predvidljivo pretvarjajo v svoje konkurenčne prednosti, nove prihodke in trajnostno rast. Aktualni trendi kažejo, da se bo tekma s konkurenco še izraziteje nagibala v korist tistih, ki sodelujejo z raziskovalci, vlagajo v razvoj in znajo rezultate hitro uporabiti v praksi.

Žiga Lampe, GZS, Strateški razvoj; foto: arhiv GZS

Slovenci smo si upravičeno zgradili sloves naroda dobrih inovatorjev. Imamo vrhunsko izobražene ljudi, močno tehnično kulturo in dolgo tradicijo podjetnosti, kjer se znanje ne ustavi v laboratoriju, temveč se prelije v stroje, procese in izdelke. Velik del našega gospodarstva temelji na razvojnih dobaviteljih, ki za globalne naročnike rešujejo zahtevne inženirske izzive. Ob tem številna slovenska podjetja ne živijo le od pogodbenega razvoja, ampak ustvarjajo tudi lastne prodorne produkte kot rezultat njihovega znanja, trdovratnosti in bližine trgu. Vse to kaže na jasno dejstvo: imamo znanje! Ključno vprašanje za vodstva podjetij je, kako ga še hitreje in bolj predvidljivo pretvarjati v konkurenčno prednost, nove prihodke in trajnostno rast.

Izhodišča in podlage na evropski in nacionalni ravni

Na evropski ravni se je razprava o konkurenčnosti poenotila okoli ključnega sporočila: brez pospeška v raziskavah, inovacijah in njihovem prehodu na trg EU ne bo dohitevala globalnih tekmecev. Poročilo Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti evropskim vladam priporoča ambiciozno povečanje vlaganj v raziskave in inovacije ter radikalno poenostavitev poti od znanja do trga. Za podjetja je to pomemben signal, da se bo okolje še izraziteje nagibalo v korist tistih, ki sodelujejo z raziskovalci, vlagajo v razvoj in znajo rezultate hitro uporabiti v praksi.

Slovenija mora vlaganja osredotočiti v domenska jedra.

Evropski inovacijski indeks (European Innovation Scoreboard) za leto 2025 uvršča Slovenijo med zmerne inovatorje s skupnim indeksom 94,7 (EU povprečje =100) in 13. mestom med državami članicami. Poročilo hkrati opozarja na šibke točke, ki neposredno zadevajo podjetja. Ti so izdatki tveganega kapitala, ki so pri nas na manj kot tretjini povprečja EU, neposredna in posredna državna podpora podjetniškemu R&R se je od 2018 občutno znižala, izdatki podjetij za R&R pa so tik pod povprečjem EU in so v primerjavi z letom 2018 nekoliko upadli. V enem stavku, »gorivo za preboje« – financiranje in sistematična podpora – je premalo stabilno, da bi pospešilo množičen prehod znanja v hiter razvoj, tržne rešitve in posledično konkurenčne prednosti.

Na nacionalni ravni UMAR potrjuje, da produktivnost dohiteva evropsko povprečje, a prepočasi. Leta 2023 smo dosegli približno 85 % povprečja EU (v standardih kupne moči), dolgoročni cilj razvojne strategije je 95 % do leta 2030. Razlika se ne bo zaprla z nižjimi stroški, temveč z inovacijami in večjo učinkovitostjo, kar ponovno potrjuje potrebo po zavezništvu med gospodarstvom in raziskovalci.

Okvir temu daje tudi Strategija pametne specializacije (S5), ki ostaja omogočitveni pogoj evropske kohezijske politike 2021–2027 in bo tako tudi v naslednjem obdobju. To je jasen poziv, naj Slovenija koncentrira vlaganja v domenska jedra, kjer ima kritično maso znanja in tržni potencial – od naprednih materialov in trajnostnih tehnologij do hrane in digitalnih tehnologij.

Dopolnilno k temu je EU sprejela načela valorizacije znanja in pripadajoče kodekse ravnanja (upravljanje intelektualnih sredstev, standardizacija, sodelovanje industrije in akademije, vključevanje državljanov). Skupni imenovalec je zelo praktičen – raziskovalne rezultate je treba načrtno pretvarjati v rešitve za trg. Za to so potrebni partnerstva, pogodbe, jasna pravila o pravicah uporabe ter profesionalno upravljanje podatkov in IP.

Kje nastane »dolina smrti«?

Prenos tehnologij je prevod znanstvenega spoznanja v tržno rešitev. V praksi poteka po dveh poteh. Prva je ustanavljanje novih podjetij (start-upi in spin-offi), kjer so mehanizmi v svetu dobro znani – od pospeševalnikov do začetnega kapitala. Druga pot je vpeljava rešitev v obstoječo industrijo. Tukaj govorimo o izboljšavah procesov, novih materialih, digitalnih dvojčkih, avtomatizaciji, novih poslovnih modelih v podjetjih, ki že imajo trge, standarde in odgovornost do kupcev. Prav na tej drugi poti se izgubi največ potenciala, pogosto zato, ker podjetja nimajo utečenih stikov z raziskovalci ali ker manjkajo sredstva in čas za pilotiranje. Tako veliko raziskav ostane v predalih laboratorijev raziskovalnih organizacij.

Med zgodnjimi fazami tehnološke zrelosti (TRL 1–3) in industrijskimi preizkusi (TRL 4–7) zija »dolina smrti«. To je globalni izziv, kjer veliko odličnih zamisli nikoli ne pride do trga, ker zmanjka mostu med laboratorijem in proizvodnjo. Uspešne države ta most gradijo z industrijskimi pilotnimi linijami, skupnimi laboratoriji, standardnimi pogodbami in spodbudami, ki delujejo po načelu »majhni, hitri koraki – jasni izidi – preverjen poslovni učinek«.

V Sloveniji zadnji inovacijski indeks jasno pokaže, da je težava največja prav na investicijskem segmentu. Neposredna in posredna državna podpora podjetniškemu R&R se je relativno znižala, tveganega kapitala je premalo, izdatki podjetij za R&R pa so tik pod povprečjem EU. Vse navedeno neposredno vpliva na število projektov, ki pridejo čez »dolino smrti«.

Poslovni argument, ne »družbena odgovornost«

Povezovanje z raziskovalnimi organizacijami (RO) ni kulturna gesta, ampak najkrajša pot do manj tveganih odločitev in hitrejših prihodkov. Raziskovalci imajo opremo, podatke in kompetence, ki skrajšajo razvoj iz mesecev v tedne, podjetja pa prispevajo poznavanje trga, procese in standarde. Skupaj lažje pridete do dokazov, ali rešitev deluje, in če deluje, pod kakšnimi pogoji, s kakšno ceno in s kakšnim učinkom na EBITDA. Sodobna EU načela valorizacije priporočajo ravno to. Vnaprej se dogovorite o zaupnosti, pravicah uporabe in objavah, uporabite standardne okvirne pogodbe in v projekt vgradite merila uspeha, ki jih razume tako raziskovalec kot vaš finančni direktor.

Percepcijo je vredno razbiti tudi pri nas pogostemu predsodku, da je delo RO »javno« in s tem samoumevno. V inovacijskih državah je normalno, da podjetja plačajo za jasno opredeljeno raziskovalno delo in čas – in zato dobijo rezultat, roke in pravico uporabe. To ni strošek, temveč zavarovalna polica proti slabim odločitvam in najkrajša pot do podatkov, na podlagi katerih vodstva sprejemajo investicijske korake.

Sodelovanje v praksi

Najbolj razširjeni modeli so preprosti. Pri naročenem raziskovanju sklene podjetje z RO okvirni dogovor in kratko prilogo s cilji, roki, ceno in merili uspeha; vnaprej se določi, kaj je obstoječe znanje (background), kaj novo znanje (foreground) in kako se slednjega lahko uporablja. Programi članstev odprejo podjetjem okrog določene teme za manjši letni vložek radar nad novostmi, učenjem in prvimi talenti. Vgrajeni raziskovalci (mladi raziskovalci ali po-doktorski raziskovalci, ki del časa delajo v podjetju) poskrbijo, da znanje ne ostane v poročilih, temveč se pravi čas vgradi v procese. Skupni projekti (nacionalni ali EU) pa združijo več partnerjev in omogočijo večje zaloge, industrijske pilote in certificiranja. V vseh primerih so pravila in pričakovanja jasna – in zato se tveganja zmanjšujejo, hitrosti odločitev pa povečujejo.

Vloga podpornega okolja: GZS vam lahko pomaga

Če imate razvojni izziv, pa tudi če še ni jasno izoblikovan, nas kontaktirajte. Na GZS imamo v okviru oddelka za Strateški razvoj vzpostavljeno ekipo, ki deluje na področju raziskav, razvoja in inovacij (strateskirazvoj@gzs.si). Preko mreže pisarn za prenos znanja, s katerimi na GZS redno sodelujemo, vam pomagamo hitro najti pravega raziskovalca in izbrati primeren način sodelovanja (od hitrega PoC-ja do pogodbenega raziskovanja ali skupnega projekta). Tudi če izziv še ni natančno definiran, lahko skupaj v kratkih, usmerjenih delavnicah oblikujemo jasen problem, merila uspeha in predlog prvih korakov. Nato pa poskrbimo za ujemanje z ustrezno raziskovalno ekipo, osnovne dogovore (NDA, okvir sodelovanja) in organizacijo začetnega srečanja. Namen je preprost: v najkrajšem času priti do zanesljivega odgovora, ali rešitev deluje, pod kakšnimi pogoji in kakšen poslovni učinek lahko pričakujete.

Če imate razvojni izziv, nas kontaktirajte na e-naslov: strateskirazvoj@gzs.si

Odločitveni korak – že ta kvartal

Če želimo kot gospodarstvo pospešiti produktivnost in dohiteti cilj 95 % EU do 2030, moramo znanje pretvarjati v posel hitreje in bolj predvidljivo. Evropa nam je odprla vrata z Draghijevimi priporočili, z inovacijskim indeksom, ki jasno pokaže, kje zaostajamo, in z načeli valorizacije znanja, ki določajo, kako se sodeluje. Preostane odločitveni korak na strani vodstev. Izberite en konkreten poslovni izziv, poiščite najbližjo raziskovalno ekipo, sklenite preprost dogovor o zaupnosti in uporabo standardne okvirne pogodbe, določite 8–12-tedenski »proof-of-concept« (PoC) in merila uspeha, ki jih razume tudi vaš kupec. Če PoC potrdi zgodbo, jo nadgradite v pilot in pogodbo o uporabi; če ne, ste hitro in poceni kupili znanje, ki vas je obvarovalo pred veliko dražjo napako. V obeh primerih ste bližje cilju, torej podjetju, v katerem inovacije niso stvar sreče, temveč rezultat dogovorjene igre med gospodarstvom in znanostjo.

Udeleženci delavnice v okviru projekta RTIT, Interreg Podonavje. Cilj projekta je med drugim okrepiti inovacijski potencial MSP. Foto: arhiv GZS

RTIT – »knowhow skupnosti« za prenos materialnih tehnologij v Podonavju

GZS skupaj s partnerji iz osmih držav sodeluje v projektu RTIT (Interreg Danube), ki gradi knowhow skupnosti na področju materialov in materialnih tehnologij. Cilj je zelo praktičen: okrepiti inovacijski potencial MSP, razviti orodja za prenos raziskav v podjetja in zmanjšati tveganja pri komercializaciji – zlasti skozi pilotiranja, dizajn-management in povezovanje z vodilnimi regijami. Za slovenska podjetja to pomeni dodatna vrata do partnerjev, testnih okolij in konkretnih priložnosti za uvajanje rešitev.

Razvoj

Med glavnimi razlogi za stagnacijo Slovenije na področju inovativnosti je pomanjkanje stabilnega in ciljanega sistema finančne podpore. Slovenija bi morala vzpostaviti večletni in medministrski finančni okvir, ki bi podjetjem omogočil načrtovanje dolgoročnih projektov in vlaganje v tvegane, a visoko donosne inovacije.

Katja Bučan, GZS, Strateški razvoj in internacionalizacija

Inovacije so temelj konkurenčnosti, dolgoročne odpornosti ter privlačnosti gospodarstva tako za investicije kot za talente. Evropska unija je v zadnjih letih jasno prepoznala, da so prav raziskave, razvoj in inovacije (RRI) ključni gradniki njene konkurenčnosti ter trajnostnega in digitalnega preboja. Države, ki so inovacije postavile višje na agendo prioritet svojih razvojnih politik, danes žanjejo rezultate – višjo produktivnost, močnejši izvoz in prepoznavnost na globalnih trgih.

Evropski inovacijski indeks: vlaganja se obrestujejo

Poročila iz Evropskega inovacijskega indeksa (European Innovation Scoreboard – EIS) 2024 jasno kažejo, da so države, ki sistematično in obsežno vlagajo v RRI ter v ciljno usmerjene razpise, na vrhu inovacijske lestvice. Te države ne le ustvarjajo visokotehnološka podjetja in privabljajo strateške investicije, ampak so tudi bolje pripravljene na prihodnje izzive ter na hiter prehod v digitalno in zeleno gospodarstvo, ki je bolj inovativno in konkurenčno.

Žal Slovenija na tem področju trendom ne sledi. Čeprav imamo bogato tradicijo znanstvene odličnosti in izobraženega kadra, ključni kazalniki opozarjajo na alarmanten padec. Po podatkih Svetovnega inovacijskega indeksa (Global Innovation Index – GII) 2024 smo padli na 34. mesto, medtem ko smo pred dobrim desetletjem (2012) zasedali še 26. mesto. V dobrem desetletju smo tako izgubili osem mest, kar jasno kaže, da nas prehitevajo države, ki so bile še pred kratkim daleč za nami. Podobno zaskrbljujoče je stanje na evropski ravni. Po EIS 2024 Slovenija dosega le 91 % povprečja EU, kar nas uvršča na 17. mesto. To pomeni, da se kljub določenim izboljšavam dejansko vse bolj oddaljujemo od evropskega povprečja.

Javna podpora znanosti in raziskavam v Sloveniji še vedno sistemsko zaostaja. To potrjujejo tudi mednarodna poročila.

Eden glavnih razlogov za to stagnacijo je zagotovo pomanjkanje stabilnega in ciljanega sistema finančne podpore. Javna podpora znanosti in raziskavam namreč v Sloveniji še vedno sistemsko zaostaja, kar potrjujejo tudi mednarodna poročila, kot je Draghijevo poročilo o konkurenčnosti EU. Poročilo UMAR o razvoju 2025 in priporočila OECD poudarjajo, da je dostop do ustreznih finančnih virov eden ključnih izzivov za slovensko gospodarstvo. Upočasnjena rast produktivnosti med drugim izhaja iz prenizkega vlaganja v investicije, predvsem v podjetniškem sektorju, ter v tvegane raziskave in inovacije. Slovensko gospodarstvo tako potrebuje dostop do strukturiranih, dostopnih in raznolikih virov financiranja.

Ključna je vzpostavitev stabilnega in predvidljivega ekosistema

Dostop do financiranja je eden ključnih dejavnikov za razvoj, rast in transformacijo podjetij v Sloveniji. Brez stabilnih, ciljno usmerjenih razpisov za podjetja ostaja inovacijski potencial neizkoriščen, saj podjetja ne morejo zagotoviti ustreznega načrtovanja razvojnih ciklov, raziskave brez uporabe v gospodarstvu pa ne prinašajo dodane vrednosti za družbo. Slovensko gospodarstvo namreč pogosto naleti na številne ovire pri dostopu do ustreznih finančnih virov za rast in razvoj, tako na nacionalni kot evropski ravni.

Razvoj raznolikih finančnih instrumentov

Podjetja potrebujejo raznolike, predvsem pa standardne in predvidljive finančne instrumente, prilagojene različnim razvojnim fazam: nepovratna sredstva za tvegane faze razvoja, posojila in garancije za rast, lastniški kapital in sklade tveganega kapitala ter hibridne oblike financiranja (t. i. blending), ki združujejo javne in zasebne vire, pa tudi davčne olajšave za spodbujanje vlaganj. Takšna kombinacija bi podjetjem omogočila izbiro najbolj primerne oblike financiranja glede na razvojno fazo podjetja in njegovih inovacij, sektor in stopnjo tveganja. Ključna je tudi vzpostavitev t. i. 'plug-in' instrumentov, namenjenih posebej pripravi in prijavi projektov na evropske programe.

Ciljna podpora ključnim segmentom gospodarstva

Če želimo povečati konkurenčnost Slovenije, morajo biti razpisi usmerjeni predvsem v gospodarstvo, ki lahko s svojimi inovacijami ustvarja dodano vrednost na domačem in tujih trgih. Trenutni pristop k razpisom pa žal individualnim potrebam podjetij ne ustreza. Medtem ko se zagonska podjetja spopadajo s pomanjkanjem tveganega kapitala, so v finančni vrzeli tudi mid-cap podjetja (ang. medium-sized capital enterprises), ki kljub velikemu potencialu za inovacije, izvoz in višjo dodano vrednost, pogosto padejo iz obstoječih shem. Nujna je celostna sistemska obravnava mid-cap podjetij ter vključitev te kategorije podjetij v ločene finančne instrumente. Hkrati je treba zagotoviti stabilno podporo za strateške projekte velikih podjetij, ki so nosilci vlaganj in ustvarjalci delovnih mest, ter vzpostaviti mehanizem, ki bi podjetjem omogočal sofinanciranje nakupa ključne proizvodne, raziskovalne in digitalne opreme oziroma dostop do obstoječe infrastrukture, kot so demo centri in pilotne linije.

Kako naprej?

Evropska unija inovacije že postavlja v središče prihodnosti – v pripravah na nov večletni finančni okvir 2028–2034 se jasno usmerja v krepitev konkurenčnosti prek okrepljenih vlaganj v raziskave in inovacije skozi mehanizme, kot sta Evropski svet za inovacije (EIC) in novi Evropski sklad za konkurenčnost (ECF). Slovenija mora to novo dinamiko prepoznati kot edinstveno razvojno priložnost.

Le z odpravljanjem sistemskih vrzeli, stabilnim in predvidljivim financiranjem ter zlasti s krepitvijo vlaganj v gospodarstvo – v podjetja, ki inovacije dejansko komercializirajo – lahko ujamemo korak z vodilnimi. Pri tem so nujne povezave med znanostjo, gospodarstvom in politiko, a brez neposredne podpore podjetjem prek razpisov, ki odgovarjajo na konkretne potrebe podjetij, panog in vrednostnih verig, bo slovenski inovacijski potencial še naprej ostal neizkoriščen. Zato je ključnega pomena, da se prek ambicioznega vlaganja v inovacije, ob upoštevanju ključnih strateških prioritet, uvrstimo v gonilce prihodnjega razvoja.

Cilj je v podjetju poskrbeti za razmere, ki omogočajo, da so inovacije rezultat dogovorjene igre med gospodarstvom in znanostjo. Foto: arhiv GZS

Rešitev ni v enkratnih ukrepih, ampak v sistemski reformi podpornega okolja. Slovenija bi morala vzpostaviti večletni in medministrski finančni okvir, ki bi zagotovil stabilno in predvidljivo razpisno okolje ter tako omogočil učinkovito in ciljano črpanje sredstev. Razpisi morajo biti redni, sistematični, kontinuiteta v financiranju pa mora postati norma. Takšen okvir, povezan s strateškimi usmeritvami, bi podjetjem omogočil načrtovanje dolgoročnih projektov in vlaganje v tvegane, a visoko donosne inovacije.

Več informacij