Shrani za kasnejše branje.
Digitalne tehnologije niso več zgolj orodje, temveč postajajo motor strateškega preboja. Skrajni čas je, da na tem področju preidemo od besed k dejanjem ter Slovenijo postavimo na zemljevid kot državo, ki digitalizacijo razume kot eno ključnih razvojnih priložnosti.
Sergeja Širca, foto: Tadej Kreft
To je bilo osrednje sporočilo decembrske konference GoDigital, največje neodvisne poslovne konference o digitalizaciji pri nas, ki jo je organizirala GZS.
Sodelujoči so poudarili, da lahko s sodelovanjem pri uvajanju naprednih tehnologij in digitalnih kompetenc ustvarimo nove prebojne priložnosti.
Vsa podjetja digitalne preobrazbe ne bodo zmogla sama
»Slovenija bi morala bolj sistematično graditi svojo digitalno zrelost. Potencirati moramo aktivnosti in konkretne ukrepe, ki bodo prinesli merljive rezultate na področju inovativnosti in konkurenčnosti,« je dejal Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Poudaril je, da je digitalizacija temelj za dvig produktivnosti in inovativnosti ter da so digitalno zrela podjetja bolj odporna na spremembe. V malih in srednjih podjetjih se pogosto dogaja šele osnovno uvajanje digitalnih orodij. Med omejitvami je Šimonka navedel pomanjkanje IKT kadrov, prenizko digitalno pismenost in premalo ambiciozna vlaganja. »Anketa GZS je pokazala, da nameravajo podjetja v digitalno preobrazbo vložiti največji delež svojih naložb, večinoma lastnih sredstev,« je povedal in opozoril, da vsa podjetja tega ne bodo zmogla sama, predvsem mala in srednja bodo potrebovala pomoč.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da ima gospodarstvo jasno začrtan program ukrepov: »V GZS smo pripravili zelo jasen gospodarski program in če nam bodo vsi, na čelu z vlado, prisluhnili, nikomur v Sloveniji ne bo slabo.«
V programu Made in Slovenia 2035 je zbornica digitalizacijo postavila v jedro prizadevanj za višjo dodano vrednost, produktivnost, konkurenčnost in trajnostni razvoj. Digitalne tehnologije in umetna inteligenca sta nujna predpogoja za preboj podjetij, razvoj novih poslovnih modelov in modernizacijo procesov. Ključni bodo hitrejše vlaganje, dvig kompetenc in okrepitev IKT panoge ter demo centri in enostavni mehanizmi državne podpore, da bodo podjetja rešitve lahko hitro preizkusila v praksi.
Ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer je dejala, da digitalizacija javnega sektorja pomeni manj birokracije ter hitrejše in bolj transparentne postopke. »Razvoj umetne inteligence vidimo kot možnost za modernizacijo javne uprave. Zavedamo se, da digitalizacija ni naloga IT oddelkov, ampak vodstva,« je poudarila. Po njenem mnenju potrebujemo družbeni dogovor o digitalizaciji, odporen na politične menjave. Med ukrepi je izpostavila krepitev infrastrukture, nov kompetenčni center za umetno inteligenco in digitalna inovacijska središča za mala in srednja podjetja. Dodala je še pomen prilagodljive zakonodaje in zaupanja: »Imamo ljudi, znanje in priložnosti – to moramo znati v sodelovanju izkoristiti.«
Med govorniki na dogodku sta bila tudi ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka.
Partnerstvo za digitalni preboj
Predstavniki države in gospodarstva so poudarili, da digitalizacija ne more biti projekt posameznih institucij ali podjetij in da lahko s sodelovanjem pri uvajanju naprednih tehnologij ter krepitvijo digitalnih kompetenc ustvarimo nove priložnosti za Slovenijo.
Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija, je povedala, da so umetno inteligenco v Siemensu postavili v središče, saj jo vidijo kot največjo tehnološko priložnost tega stoletja. Največji izziv po njenem ni tehnološki, temveč finančni, kulturni in organizacijski. Navedla je konkretne učinke: z industrijskimi kopiloti dosegajo 30 % višjo produktivnost in 30 % nižje stroške, čas vzpostavitve proizvodnje se je skrajšal za 40 %, s prediktivno analitiko pa so za 70 % zmanjšali zastoje.
Dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, je pojasnila, da država vlaga v rešitve za učinkovitejšo javno upravo ter v mehanizme podpore gospodarstvu, saj mala in srednja podjetja pri uvajanju teh rešitev potrebujejo pomoč. Zaskrbljujoče se ji zdi, da več kot polovica slovenskih podjetij potrebe po digitalizaciji sploh ni zaznala.
Dr. Peter Wostner, sekretar na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), meni, da bi morali biti v Sloveniji bolj ambiciozni: »Nimamo premalo služb, ampak premalo ljudi zanje!« Po njegovem potrebujemo družbeni dogovor in primere dobre prakse, ki pokažejo, zakaj je digitalizacija v interesu vseh.
Digitalizacija je temelj za dvig produktivnosti in inovativnosti. Digitalno zrela podjetja so bolj odporna na spremembe.
Antropolog izr. prof. dr. Dan Podjed je opozoril na družbene posledice digitalizacije. »Doseči moramo družbeni dogovor, v kaj se bomo preobrazili, saj o tem danes na svetovni ravni odloča šest ljudi. Družabna omrežja nas niso naredila bolj družabne, ampak bolj razdružene. Ali bomo zaradi umetne inteligence bolj inteligentni?« se je vprašal. Dodal je, da bi lahko v Sloveniji razvijali tudi lastne digitalne modele – saj kdor obvladuje podatke, obvladuje prihodnost.
Rebeko Kropivšek Leskovar, inženirko leta 2024, preseneča, da pri razvoju novih tehnologij ne sodelujemo več z družboslovci. Poudarila je pomen kreativnosti, učenja novih znanj in dejstvo, da se napak ne smemo bati.
V regiji si delimo lakoto po digitalni transformaciji
V EU postaja vse pomembnejše vprašanje, kako uskladiti regulacijo in inovacije ter hkrati okrepiti globalno konkurenčnost regije. Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije, je poudaril, da države Srednje in Vzhodne Evrope povezujejo skupni izzivi in »lakota po digitalni transformaciji«. »Digitalna tehnologija in umetna inteligenca sta priložnost, a moramo dobro vedeti, zakaj ju potrebujemo in kako ju doseči,« je dejal ter opozoril, da mora digitalizacija ostati humana, ob varovanju vrednot in osebnih podatkov. Maciej Korus, vodja programa Digitalne koalicije za Srednjo in Vzhodno Evropo, je izpostavil potrebo po skupni regionalni strategiji, zlasti na področju podatkovnih tržišč, Šutanovac pa je dodal, da lahko globalno konkurenčnost dosežemo le s sodelovanjem regije.