Shrani za kasnejše branje.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je od 4. do 7. junija potekala konferenca o inovativnosti in krožnem gospodarstvu (ISPIM), ki je privabila izjemno zanimanje mednarodne strokovne javnosti in tudi slovenskih gospodarstvenikov in inovatorjev.
Severin Hutinski in Lara Flegar, GZS – ZOR; Katja Pokeržnik, GZS – Koroška gospodarska zbornica; foto: arhiv GZS
Največje evropsko omrežje inovacij gostovalo v Ljubljani
ISPIM je mednarodno združenje za strokovno upravljanje inovacij in neprofitna skupnost članov iz raziskovalne, industrijske, svetovalne in javne sfere, ki si delijo strast do upravljanja inovacij. Združuje 3.500 članov iz 100 držav in je najstarejše, največje ter najbolj aktivno tovrstno omrežje inovacij v Evropi, ki organizira tri mednarodne konference letno. Na letošnji junijski izvedbi, ki praviloma vsako leto poteka v različnih evropskih glavnih mestih, se je na pobudo Zbornice osrednjeslovenske regije (ZOR) predstavila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) z ostalimi regijskimi zbornicami ter strateško-razvojnimi partnerstvi (SRIP), kar je bila odlična priložnost za izmenjavo idej, spodbujanje novih rešitev in ustvarjanje trajnostnih praks za prihodnost.
Regijska panela je vodila Katja Pokeržnik, sodelovali so (od leve proti desni): Boštjan Božič, Davor Jakulin, Katarina Avšič Frantar in Sandi Markon.
Namen ISPIM konference je spodbujati vlogo inovativnosti v kontekstu krožnega gospodarstva po svetu ter prepoznati ključne izzive in priložnosti na tem področju. Vodilni strokovnjaki iz različnih industrij in sektorjev so delili svoje izkušnje in vpoglede v inovativne pristope, ki omogočajo prehod v trajnostno krožno gospodarstvo. Poleg tega so udeleženci imeli priložnost spoznati najnovejše trende, tehnologije in prakse, ki omogočajo optimizacijo virov, zmanjšanje odpadkov ter spodbujanje trajnostnega razvoja.
Paneli regijskih zbornic in SRIP-ov
Gospodarska zbornica Slovenije je s svojimi regijskimi zbornicami ter različnimi predstavniki strateško-razvojnih partnerstev prispevala k pestremu programu dogodka ter združila strokovnjake in gospodarstvenike z namenom ustvarjanja sinergij in trajnostnih rešitev. V okviru konference je Gospodarska zbornica sodelovala s predstavitveno stojnico, pomembno pa smo dogodek dopolnili z vsebinskimi paneli. Na dveh okroglih mizah regijskih zbornic, ki ju je vodila direktorica koroške regijske zbornice Katja Pokeržnik, so v prvem delu sodelovala podjetja, njihovi direktorji, direktorji razvoja in lastniki. Z nami so bili Gašper Stopar iz SIJ Metal Ravne, Jan Foder iz SIJ Acroni , Tilen Sever iz Steklarne Hrastnik, Stefan Cvijanović iz TPV Automotive, dr. Simon Kulovec iz družbe Podkrižnik, Katarina Avšič Frantar iz Kogast Sistemi, Boštjan Božič iz Efosa, Sandi Markon iz Stroka Produkt in Davor Jakulin iz Atech Electronics. Gostje so nam v okviru treh vsebinskih sklopov predstavili najprej, kdo so, kako naslavljajo inovativnost, kateri so njihovi najbolj inovativni produkti. V drugem delu smo se pogovarjali o ljudeh, njihovih zaposlenih ter vzvodih in načinih motivacije zaposlenih, da so inovativni. V tretjem sklopu smo poudarili pomembnost povezovanja z univerzami, drugimi podjetji in organizacijami. Zelo zanimive različne izkušnje in pogledi so prikazali, kako so podjetja po regijah različna, a vendar zelo podobna. Vsa pa na inovativne načine motivirajo sodelavce. Ugotovili smo, da ni pomembno le dobro osnovno okolje v podjetjih, ampak da imajo njihovi zaposleni nenehno izzive in potrditve. Med njimi ni prav nobenega podjetja, ki se ne bi uspešno povezovalo tudi z izobraževalnimi inštitucijami in se zavedalo, da le skupaj, tudi s partnerji in drugimi organizacijami, lahko uspemo.
V preddverju Cankarjevega doma so se na stojnici predvajale najboljše slovenske inovacije leta 2022, ki so pritegnile kar nekaj zanimanja.
Delavnica strateško-razvojnih partnerstev je potekala naslednji dan, 7. junija pod vodstvom Ines Gergorić, vodje področja človeškega potenciala znotraj oddelka GZS za Strateški razvoj. Sodelovali so Barbara Šubic, M Sora, Luka Krajnc, PROLABOR, Mitja Koležnik, PRIMAT in Daniel Vladušič, XLAB. Glavni namen SRIP-ov je vzpostaviti odprto, operativno in hitro prilagodljivo podporno okolje, ki bo s povezovanjem različnih deležnikov spodbujalo podjetja k povečanju produktivnosti ter uspešnemu trženju konkurenčnih izdelkov na evropskem in globalnem trgu. Udeleženci so zato spregovorili o najboljših praksah vodilnih v industriji na to temo in ugotavljali ključne spretnosti vodij pri ustvarjanju inovacijske kulture in spodbujanju inovativnosti
Na GZS smo gostili tudi Innovators club
GZS je v sodelovanju z Akademijo IMP³ROVE (Evropska Akademija za management in inovacije) gostila Innovators club (Klub inovatorjev op.p.), kjer je stališča in pobude GZS predstavila Marjana Majerič, izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo. Dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je predstavila zeleni načrt za prihodnost industrije v Evropi, med udeleženci pa se je razvil živahen pogovor o prihodnosti trajnostnega razvoja v navezavi na inovacije. V preddverju Cankarjevega doma so se na stojnici predvajale najboljše slovenske inovacije leta 2022, ki so pritegnile kar nekaj zanimanja. Del letošnjega programa konference pa je bila tudi podelitev priznanj za najboljše inovacije za leto 2023 Zbornice osrednjeslovenske regije.
Na GZS se zavedamo, da je inovativnost ključna za razvoj gospodarstva in da je prehod v krožno gospodarstvo nepogrešljiv za doseganje trajnostnega in odgovornega poslovnega okolja.
Regijske podelitve priznanj za najboljše inovacije
V juniju smo na regijskih gospodarskih zbornicah pričeli s podelitvami priznanj najboljšim inovacijam. V juniju se bo tako zvrstilo 12 inovativnih dogodkov po regijah, kjer izkažemo veliko priznanje in čestitke našim inovatorjem. Skupno prejetih 207 inovacijskih predlogov kaže na to, da podjetja delujejo zelo razvojno in se posebej zavedajo, da bodo inovacije prispevale k naši skupni lepši prihodnosti. Tudi v tem letu smo prejeli inovacije iz različnih področij, še vedno prednjačijo produktne inovacije, ki nas v mnogih panogah uvrščajo v sam svetovni vrh. V letošnjem letu pa je ob spremembi pravilnika opaziti tudi, da bomo v prihodnje še uspešneje prepoznavali digitalne inovacije in razvoj na tem področju. Letošnji slogan Inovacije so energija vsekakor pove veliko, tako v zvezi s potrebo po inoviranju na področju energetske učinkovitosti, kot tudi, da inovacije ustvarjajo pravo energijo v okolju in skrbijo za boljše poslovno okolje, rast podjetij in boljša delovna mesta. Več povezovanja in srečevanja inovatorjev bo pripeljalo do novih idej, boljših sodelovanj in prebojnih inovacij.
Najboljše inovacije letošnjega leta se uvrstijo na nacionalni nivo in bodo predstavljene in nagrajene na Dnevu inovativnosti, ki bo 19. septembra na Brdu pri Kranju. V julijski številki Glasa gospodarstva bomo v sliki in besedi predstavili regijske podelitve. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo za trud in dosežke!