Shrani za kasnejše branje.
Pomurska regija je premajhna za univerzo, zato mora dobro izkoristiti povezovanje z obstoječimi raziskovalnimi institucijami v Sloveniji in tujini, pravijo na Mestni občini Murska Sobota.
Darja Kocbek
Mestna občina Murska Sobota si kot regionalno središče Pomurja prizadeva zagotoviti najboljše pogoje za razvoj gospodarstva. Eden od ukrepov, s katerimi sledijo temu cilju, je Tehnološko kompetenčni park Soboško jezero, pojasnjujejo v kabinetu župana.
Projekt je sestavljen iz dveh faz; in sicer tehnološki park in kompetenčni park (Talent center). »Slednji predstavlja močno in znanstveno podprto podporo kariernemu svetovanju, kjer bomo mladim (osnovna šola) ponudili, da odkrijejo svoja močna področja (kakor tudi področja, kjer so šibkejši) ter, da se čim bolj pravilno odločijo za svojo poklicno pot,« pravijo v kabinetu župana mestne občine.
Tehnološki park bo prva faza projekta Tehnološko kompetenčni park Soboško jezero, s katero bodo projekt začeli izvajati. Prepričani so, da bodo s tem Pomurski tehnološki park (PTP) okrepili s sodobno infrastrukturo, kjer bodo podjetjem poleg svetovanja in mentoriranja na voljo sodobni pisarniški prostori, laboratorijski prostori, sejne sobe in konferenčna dvorana. »Z dano ponudbo bodo vzpostavljeni sodobni pogoji za razvoj visokotehnoloških podjetij in zagonskih podjetij. Poleg tega bomo namenjali ogromno pozornosti tudi pomoči in podpori obstoječemu gospodarstvu v regiji,« napovedujejo v kabinetu župana mestne občine Murska Sobota.
Od projekta si obetajo nove povezave in krepitev raziskav in razvoja v regiji
Projekt je bil po njihovih besedah potrjen na Razvojnem svetu regije za financiranje iz sredstev za razvoj regije in je sedaj v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ob tem pa že potekajo aktivnosti in priprave za vsebinski del projekta. »Pomurska regija, kjer živi čez 115.000 ljudi, je premajhna za univerzo, moramo pa zato dobro izkoristiti povezovanje z obstoječimi raziskovalnimi institucijami v Sloveniji in tujini. Vsekakor je sodobna infrastruktura ključnega pomena pri tem, še posebej, ker je v regiji zelo primanjkuje. V okviru omenjenega projekta si obetamo nove povezave in krepitev raziskav in razvoja v regiji,« pojasnjujejo v kabinetu župana Mestne občine Murska Sobota.
Pomurski tehnološki park (PTP), ki ima osrednjo vlogo pri spodbujanju inovacij in prenosu znanja v pomurski regiji, posebno težo namenja aplikativnim raziskavam. Te so zasnovane tako, da se rezultati raziskovalnih procesov neposredno prelijejo v prakso in ustvarjajo merljive učinke za podjetja in širše gospodarstvo. Usmeritev ni zgolj v ustvarjanju novih znanj, temveč predvsem v njihovi validaciji, prototipiranju in optimizaciji, kar omogoča učinkovito skrajševanje poti od ideje do trga, navajajo v PTP.
.jpg)
Tehnološki kompetenčni park Soboško jezero bo umeščen ob Soboško jezero, kjer stoji tudi objekt Expano (na sliki). Foto: Jure Banfi
V PTP se osredotočajo na tri temeljne pristope
Pri tem se osredotočajo na tri temeljne pristope: reševanje specifičnih tehnoloških izzivov, razvoj novih produktov ali storitev ter testiranje uporabnosti obstoječih tehnologij. »Takšen model omogoča visoko stopnjo prilagodljivosti, saj odgovarja na konkretne potrebe industrije, hkrati pa ustvarja prostor za prenos rešitev med sektorji,« pojasnjujejo na PTP.
Pri reševanju tehnoloških izzivov vzpostavljajo tesno sodelovanje z industrijskimi partnerji, kjer se raziskovalne kapacitete usmerjajo v analizo izhodišč, razvoj prilagojenih rešitev in pilotno potrjevanje. Razvoj novih produktov in storitev poteka na srednjih do višjih tehnoloških ravneh znotraj spektra TRL (Technology Readiness Levels 5–8), kar zagotavlja tržno uporabnost in zmanjšuje tveganja pri komercializaciji. Testiranja uporabnosti pa omogočajo preverjanje potenciala novih tehnologij v različnih kontekstih, zlasti kadar gre za diverzifikacijo obstoječih produktov ali odpiranje novih tržnih niš. »Poseben poudarek je na interdisciplinarnosti, kjer se združujejo digitalne tehnologije, trajnostne rešitve in sodobni poslovni modeli, kar daje raziskavam večplastno vrednost,« razlagajo na PTP.
Kot praktični primer tovrstnega delovanja navajajo uporabo VR-tehnologij v procesu usposabljanja operaterjev CNC-strojev. Te tehnologije so bile prvotno razvite za simulacije v avtomobilski industriji. Tak prenos znanja omogoča podjetjem znižanje stroškov in časa usposabljanja za približno tretjino, hkrati pa prispeva k večji standardizaciji proizvodnih procesov ter izboljšanju varnosti pri uvajanju novih zaposlenih, pojasnjujejo na PTP. Ravno takšne aplikativne raziskave po njihovih besedah dokazujejo, da lahko strateško usmerjen razvoj v podpornih institucijah, kot je PTP, bistveno poveča konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij ter okrepi inovacijski potencial regije.
Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje se je pripojilo k IJS
Pomurje je v novo leto 2026 stopilo kot regija, v kateri deluje Inštitut Jožef Stefan (IJS) kot največji javni raziskovalni zavod v Sloveniji. Vlada je namreč decembra lani sprejela sklep o pripojitvi javnega raziskovalnega zavoda Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje k IJS. »V pogovorih z lokalno skupnostjo in obema raziskovalnima zavodoma je bilo že pred časom ocenjeno, da bi imela pripojitev pozitivne učinke na lokalno skupnost, vključno z gospodarstvom, razvoj akademskega okolja v severovzhodni Sloveniji ter širitev raziskovalnih kapacitet IJS. Hkrati je tudi s stališča decentralizacije Slovenije pomembno, da bodo v Pomurju dobili uveljavljen znanstvenoraziskovalni inštitut,« so sklep o pripojitvi utemeljili na vladi.
Tudi v analizi razvojnih možnosti ZIS Pomurje, v kateri so bile identificirane različne možnosti nadaljnjega razvoja omenjenega zavoda, je bila kot optimalna rešitev predlagana pripojitev k IJS, so še dodali.
V podjetju Roto na teden razvijejo tri nove izdelke
Med najbolj inovativnimi podjetji v Pomurski regiji je Roto. Na teden razvijejo kar tri nove izdelke. V zadnjem obdobju so naredil ogromen korak od proizvajalca plastičnih izdelkov do ponudnika inteligentnih rešitev, razlagajo. Razvili so pametne čistilne naprave, ki omogočajo daljinsko upravljanje in spremljanje parametrov preko mobilnih aplikacij, kar optimizira porabo energije in vzdrževanje. Roto je prvi na svetu izdelal kanuje iz 100-odstotne reciklirane plastike za kar so prejeli prestižno nagrado v Strasburgu. Na področju navtike so uporabili nove tehnike kompozitnega rotacijskega litja za večjo trdnost in manjšo težo plovil. Sod za knajpanje ICE BARREL je prvi produkt na svetu, izdelan iz recikliranega kompozita na robotski roki. Zadnja inovacija, za katero so prejeli priznanje na sejmu SPOGA HORSE 2026, je luksuzna, multifunkcionalna kiper samokolnica z nosilnostjo 0,5 tone, vijolične barve in opremo za pripomočke, ki jih prodajajo kraljevim konjskim farmam na Bližnjem vzhodu.
V podjetju Roto menijo, da bi bilo treba prilagoditi izobraževalni sistem, da bi Pomurje postalo magnet za talente in še močnejše gospodarsko središče. Foto: arhiv podjetja Roto
Pomurska regija za Roto ne predstavlja le korenin podjetja, temveč strateško stičišče z več prednostmi, pojasnjujejo v podjetju. Neposredna bližina Avstrije, Madžarske in Hrvaške jim omogoča hitro logistiko in dostop do tujih trgov, kar je ključno za izvozno naravnana podjetja. Regija ima bogato znanje na področju predelave polimerov in tehnike, kar Roto izkorišča za razvoj visokotehnoloških izdelkov. Priložnosti za sodelovanje z lokalnimi izobraževalnimi institucijami in raziskovalnimi centri mu omogočajo prenos znanja v prakso. Pomurje kot kmetijska in turistična regija spodbuja razvoj rešitev za upravljanje z vodami (čistilne naprave, zbiralniki deževnice), kjer je Roto vodilni ponudnik.
Da bi Pomurje postalo magnet za talente in še močnejše gospodarsko središče, bi bilo treba po mnenju podjetja Roto prilagoditi izobraževalni sistem. Večji poudarek bi bilo treba nameniti tehničnim poklicem prihodnosti (robotika, avtomatizacija, materiali nove generacije), ki bi mlade zadržali v regiji. S subvencijami in davčnimi olajšavami, specifično usmerjenimi v podjetja, ki vlagajo v raziskave in razvoj (R&D) ter zeleni prehod, bi bilo potrebno vzpostaviti podporno okolje za visokotehnološke investicije.
Z razvojem kakovostne stanovanjske politike in infrastrukture za prosti čas bi v regijo privabili vrhunske strokovnjake iz drugih delov Slovenije in tujine. Za podjetja, kot je Roto, in pomursko regijo nasploh, rešitev ni le v »tekmovanju s plačami«, ampak v ustvarjanju okolja, kjer je celoten paket življenja in dela v regiji bolj privlačen. »Država bi morala prepoznati specifiko obmejnega območja, kjer je velik beg možganov v sosednjo Avstrijo. Če bi bila neto plača v Prekmurju zaradi nižjih prispevkov bližje avstrijski, bi se marsikdo odločil za delo doma, da prihrani čas za vožnjo,« pravijo v Roto. Visokokvalificirana delovna mesta bi po njihovih besedah morali podpreti s subvencijami za podjetja, ki zaposlujejo inženirje in razvojnike, da jim lahko ponudijo »avstrijske« neto zneske.