Shrani za kasnejše branje.
Vsi ukrepi imajo skupno smer za dobro naše družbe: manjše obremenitve, več možnosti za delo in podjetnost ter boljše pogoje za življenje in razvoj Slovenije.
Mag. Tajda Pelicon, Korporativno komuniciranje, GZS
Slovenija se sooča z vse ostrejšo mednarodno konkurenco za investicije, talente in razvojne projekte. V takšnih okoliščinah podjetja potrebujejo stabilno, predvidljivo in razvojno usmerjeno poslovno okolje, ki omogoča dolgoročno načrtovanje, investicije in ustvarjanje novih delovnih mest. Negotovost glede ukrepov, ki pomembno vplivajo na poslovno okolje, ni v interesu gospodarstva, zaposlenih niti države.
Zato se Gospodarski krog zavzema za interventni zakon, ki prinaša konkretne rešitve: nižjo obremenitev nakupov osnovnih živil, nižjo obdavčitev oddajanja stanovanj in s tem več stanovanj za dolgoročni najem, manj administrativnih bremen za samostojne podjetnike in obrtnike, možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela ter razvojno kapico in s tem boljše pogoje za zaposlene, razvoj in nova delovna mesta v Sloveniji.
O Gospodarskem krogu
Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente ter odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog o razvoju Slovenije.
Ko gre od 100 evrov stroška dela kar 45 evrov za davke in prispevke, je težko konkurenčno nagraditi znanje in odgovornost. Slovenija ima šesti najvišji davčni primež v OECD. To onemogoča zadrževanje in privabljanje talentov ter zmanjšuje našo konkurenčnost. Potrebujemo rešitve, ki bodo spodbujale rast plač in razvoj.
- Ukrepi interventnega zakona imajo skupno smer za dobro naše družbe: manjše obremenitve, več možnosti za delo in podjetnost ter boljše pogoje za življenje in razvoj Slovenije.
Kaj prinaša zakon?
- Cenejša osnovna živila in začasno tudi cenejša elektrika in ogrevanje
DDV na izbrana osnovna živila se znižuje z 9,5 % na 5 %. Znižanje DDV na izbrana osnovna živila je ukrep za nižje življenjske stroške, večjo kupno moč ljudi in konkurenčnejše domače gospodarstvo. Predvideno je tudi začasno znižanje DDV za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.
- Več stanovanj za dolgoročni najem
Nižja obdavčitev oddajanja stanovanj spodbuja prijavljeno dolgoročno oddajanje stanovanj, zlasti mladim in mladim družinam z otroki. Lastniki stanovanj bodo imeli manj razlogov za oddajanje na črno in več spodbud za prijavo najemnih pogodb. Najemanje stanovanj bo preglednejše in varnejše, hkrati pa se bo lahko povečala ponudba stanovanj za dolgoročni najem tako za mlade kot za vse tiste, ki danes najtežje pridejo do svojega doma.
- Enostavnejše poslovanje s. p.
Spremembe normiranega sistema prinašajo cenejše in preglednejše poslovanje samostojnih podjetnikov, obrtnikov in samozaposlenih. Za male podjetnike, ki opravljajo dejansko samostojno dejavnost, so pomembna predvsem jasna in dolgoročno veljavna pravila. Le tako lahko z večjo gotovostjo načrtujejo svoje delo, vlaganja in morebitno zaposlovanje.
- Polno pokojnino ob delu za tiste, ki želijo delati še naprej
Zakon omogoča nadaljevanje dela ob prejemanju polne pokojnine na podlagi dogovora delavca in delodajalca. Starejšim prinaša možnost dodatnega dohodka, podjetjem pa pomaga ohranjati izkušene zaposlene in prenašati njihovo znanje. V Sloveniji se soočamo s staranjem prebivalstva in pomanjkanjem kadrov. Zato je pomembno, da lahko tisti starejši, ki želijo in zmorejo ostati delovno aktivni, nadaljujejo delo in so za to tudi pravično plačani. Za delavce in delodajalce pa mora biti postopek jasen in vnaprej znan.
- Več kakovostnih delovnih mest
Razvojna kapica podjetjem pomaga obdržati najboljše strokovnjake in privabiti nove talente. Tako več znanja in razvojnih ekip ostaja v Sloveniji. To prinaša izboljšanje konkurenčnosti, nove ideje, višjo dodano vrednost in nove priložnosti za zaposlitev. Razvojna kapica ni ugodnost za posameznike, temveč naložba v konkurenčnejšo Slovenijo.
Vsi ukrepi imajo skupno smer za dobro naše družbe: manjše obremenitve, več možnosti za delo in podjetnost ter boljše pogoje za življenje in razvoj Slovenije. Ko podjetja lažje vlagajo v razvoj, nove tehnologije in širitev poslovanja, lahko skupaj z zaposlenimi ustvarjajo višjo dodano vrednost. To pomeni več možnosti za kakovostna in bolje plačana delovna mesta ter stabilnejšo osnovo za financiranje zdravstva, šolstva, pokojnin, dolgotrajne oskrbe in infrastrukture.
Interventni zakon je prvi korak. Za resničen razvojni preboj pa potrebujemo celostne ukrepe na področju produktivnosti, investicij, digitalizacije, debirokratizacije in kadrov. Konkurenčnost zato ni samo tema podjetij. Je vprašanje priložnosti, plač in kakovosti življenja vseh nas.
Kaj z zavrnitvijo zakona ostane neuresničeno?
Interventni zakon nam prinaša prvi paket ukrepov za ljudi in razvoj Slovenije. Če bo zakon na referendumu zavrnjen, nam bo konec meseca ostalo manj sredstev za življenje, kot bi nam jih lahko. To niso ukrepi samo za podjetja. Posegajo v življenjske stroške, možnosti za delo in podjetnost ter pogoje za nastajanje kakovostnih delovnih mest v Sloveniji.
Ker gre za zakonodajni referendum, o zavrnjenih rešitvah eno leto ne bo mogoče ponovno odločati. Slovenija bi tako za leto dni stopicala na mestu, medtem ko bodo druge države še naprej izboljševale pogoje za razvoj, investicije in privabljanje kadrov.
Odločamo se torej tudi o tem, ali bomo z iskanjem rešitev začeli zdaj ali pa jih bomo ponovno preložili na prihodnost.
N:Intelektualna lastnina bližje podjetjem
A:Helena Bezenc
K:Razvoj
B:intelektualna lastnina
B:Gospodarska zbornica Slovenije
B:PATLIB
B:Evropski patentni urad
B:patent
B:zaščita znanja
B:GG september 2026
Gospodarska zbornica Slovenije je postala del mreže PATLIB Evropskega patentnega urada (EPO). Z vključitvijo v evropsko mrežo GZS nadgrajuje svoje aktivnosti na področju intelektualne lastnine ter želi podjetjem približati znanje, orodja in strokovno podporo, ki jih potrebujejo pri zaščiti, upravljanju in izkoriščanju svojih inovacij.
Helena Beznec, Strateški razvoj, GZS
Intelektualna lastnina postaja vse pomembnejši del razvojne in poslovne strategije podjetij. Pri razvoju novega izdelka, tehnologije ali storitve ni pomembno le, ali je rešitev tehnično in tržno uspešna, temveč tudi, kako podjetje zaščiti svoje znanje, preveri obstoječe rešitve, prepreči posege v pravice drugih ter ustrezno upravlja in izkorišča svojo intelektualno lastnino.
Podpori uporabnikom na tem področju je namenjena evropska mreža PATLIB (PATent LIBrary), ki deluje pod okriljem Evropskega patentnega urada. Mreža PATLIB danes povezuje 344 centrov v 39 državah. Med njihovimi gostiteljskimi organizacijami so univerze, nacionalni uradi za intelektualno lastnino, raziskovalne in druge podporne institucije ter gospodarske zbornice. Centri PATLIB delujejo kot lokalne vstopne točke za dostop do patentnih informacij, znanja, orodij in širše podpore na področju intelektualne lastnine.
Intelektualna lastnina vse bolj v ospredju aktivnosti GZS
Na GZS intelektualno lastnino že sistematično približujemo podjetjem. Maja letos smo izvedli izobraževanje Od ideje do zaščite: intelektualna lastnina v praksi, namenjeno podjetjem, ki želijo bolje razumeti, kako pravočasno prepoznati in zaščititi rezultate svojega razvoja.
Na dogodku smo skupaj s strokovnjaki predstavili ključne oblike intelektualne lastnine, vprašanja izumov iz delovnega razmerja, zaščito izumov, znamk in modelov ter varovanje poslovnih skrivnosti. Pomemben del programa so predstavljale tudi konkretne izkušnje podjetij, saj želimo področje intelektualne lastnine obravnavati predvsem z vidika vprašanj in izzivov, s katerimi se podjetja srečujejo v praksi.
Takšna izobraževanja bomo nadaljevali in vsebinsko nadgrajevali. Naslednji korak je prehod od osnovnega razumevanja posameznih pravic k bolj strateškim vprašanjem: kaj in kdaj zaščititi, kako spremljati tehnološko in konkurenčno okolje, kako intelektualno lastnino vključiti v razvojno strategijo ter kako jo uporabiti pri komercializaciji, sodelovanju s partnerji in ustvarjanju poslovne vrednosti.
Kaj članstvo v PATLIB prinaša GZS in podjetjem?
Vključitev v mrežo PATLIB nam omogoča, da te aktivnosti postopno nadgradimo z znanjem, orodji in izkušnjami evropske mreže. Članom so med drugim na voljo specializirana usposabljanja in učne poti, dostop do informacijskih virov in orodij EPO, sodelovanje in izmenjava dobrih praks z drugimi centri PATLIB ter podpora pri organizaciji lokalnih aktivnosti. Mreža omogoča tudi sodelovanje s strokovnjaki EPO in druge oblike strokovne podpore, za določene aktivnosti pa je predvidena tudi finančna podpora.
Na GZS želimo v okviru PATLIB postopoma razviti praktično vstopno točko za podjetja na področju intelektualne lastnine. Poleg osnovnih in naprednejših izobraževanj bomo podjetjem približevali uporabo patentnih informacij in evropskih orodij, jih usmerjali pri prvih korakih oblikovanja strategije upravljanja intelektualne lastnine ter jih po potrebi povezovali z ustreznimi strokovnjaki in institucijami.
Posebno pozornost bomo namenjali tudi povezovanju intelektualne lastnine z drugimi za podjetja ključnimi področji: razvojem novih tehnologij in produktov, sodelovanjem z raziskovalnimi organizacijami, prenosom znanja in tehnologij, komercializacijo inovacij ter dostopom do financiranja.
Naš cilj je, da intelektualna lastnina ne ostane tema, s katero se podjetje začne ukvarjati šele tik pred prijavo posamezne pravice. Želimo, da postane sestavni del razvojnega in poslovnega razmišljanja podjetja že od nastanka ideje. Vključitev GZS v evropsko mrežo PATLIB je pomemben korak v tej smeri.
