Shrani za kasnejše branje.
Povečujejo se potrebe po vključevanju razpršenih virov in novih odjemalcev, obenem pa je nujno krepiti odpornost omrežja. Ta dvojni pritisk kaže, da bo treba investicijski cikel dodatno okrepiti.
Barbara Perko, foto: Mediaspeed.net
Razvoj distribucijskega omrežja je eden od temeljnih pogojev za uspešen zeleni prehod in dolgoročno zanesljivo oskrbo z električno energijo, poudarja predsednica uprave Elektra Maribor Tatjana Vogrinec Burgar. V prihodnjem desetletju bo največje ozko grlo predstavljajo nizkonapetostno omrežje, zato bo potrebna ne zgolj nadgradnja omrežja, ampak tudi bolj učinkoviti postopki in jasnejši razvojni okvir na državni ravni.
Letošnjo zimo je sneg povzročil precej težav na distribucijskem omrežju, ekstremni vremenski pojavi pa so vse pogostejši. Katere ključne ugotovitve ste potegnili po sanaciji?
Snežna ujma februarja 2026 je predstavljala enega najzahtevnejših obremenitvenih dogodkov za distribucijsko elektroenergetsko omrežje v lasti in upravljanju družbe Elektro Maribor v zadnjih desetletjih. V času največje obremenitve je bilo brez električnega napajanja več kot 70.293 odjemalcev, poškodovanih pa kar 1.594 transformatorskih postaj. Po zaključeni sanaciji je bila izvedena poglobljena tehnična in operativna analiza dogodka, ki je potrdila več ključnih ugotovitev.
Analiza je pokazala, da največje tveganje za zanesljivo obratovanje omrežja še naprej predstavljajo nadzemni vodi na gozdnatih in reliefno zahtevnih območjih, kjer kombinacija mokrega snega in vegetacije povzroča verižno poškodovanje elektroenergetske infrastrukture. Dodatno se je potrdilo, da vegetacija ostaja pomemben dejavnik tveganja tudi izven obstoječih vzdrževalnih koridorjev, zato zgolj redni poseki ne zagotavljajo več zadostne ravni odpornosti omrežja. Prav tako se je izkazala nujnost jasne prioritetne sanacije, pri kateri je treba najprej stabilizirati višje napetostne nivoje, saj to omogoča hitrejšo in učinkovitejšo odpravo napak na nižjih napetostnih nivojih.
- Pospešiti bo treba gradnjo podzemnih kablovodov ter nadaljevati z nadgradnjo digitalnih sistemov vodenja in nadzora.
Ključna ugotovitev dogodka je, da ekstremni vremenski pojavi niso več izjema, temveč postajajo stalnica. Distribucijsko omrežje bo zato treba temu trendu prilagoditi z bistveno pospešeno gradnjo podzemnih kablovodov ter z nadaljnjo nadgradnjo digitalnih sistemov vodenja in nadzora, ki omogočajo boljši pregled nad stanjem omrežja ter hitrejše in bolj usklajeno ukrepanje v realnem času.
Ob tem je treba posebej izpostaviti izjemen odziv vseh ekip na terenu. Več kot 600 sodelujočih je v izjemno zahtevnih razmerah v nekaj dneh ponovno vzpostavilo delovanje distribucijskega omrežja. Takšna strokovnost, povezanost in predanost zaposlenih predstavljajo trdne temelje, na katerih lahko družba Elektro Maribor gradi nadaljnje izboljšave odpornosti in zanesljivosti svojega omrežja.
Kako stabilno je danes elektro omrežje in kje so njegove največje ranljivosti?
Distribucijsko omrežje danes deluje stabilno in zanesljivo, kar se je jasno pokazalo tudi ob nedavni ujmi, ko je bila oskrba v razmeroma kratkem času v celoti ponovno vzpostavljena. Stabilnost pa ne pomeni, da tveganj ni, temveč da jih sistem za zdaj še obvladuje.
Največja ranljivost ostaja povezana z deležem nadzemnega omrežja, zlasti na ruralnih in gozdnatih območjih. Tam razpršena poselitev in zahtevni terenski pogoji otežujejo dostop, hkrati pa podaljšujejo čas odprave okvar. Dodatno tveganje predstavljajo vse pogostejši vremenski ekstremi, predvsem moker sneg, močan veter in žled, ki imajo neposreden vpliv na infrastrukturo.
Ključno je razumeti, da ranljivost ni vezana na en sam dejavnik, temveč na preplet geografskih značilnosti, zasnove omrežja in podnebnih vplivov. Prav ta kombinacija v določenih razmerah povečuje verjetnost obsežnejših izpadov, zato mora biti tudi pristop k reševanju usmerjen celovito, z jasnim poudarkom na postopni modernizaciji in večji odpornosti sistema.
Koliko denarja imate letos na voljo za investicije za odpravo največjih ozkih grl in ranljivosti, koliko pa bi ga potrebovali?
Za leto 2026 imamo za investicije na voljo približno 67 milijonov evrov, ki jih usmerjamo v obnovo, razvoj in predvsem v povečanje odpornosti omrežja. V obdobju od 2023 do 2025 je družba Elektro Maribor vložila v distribucijsko infrastrukturo več kot 155 milijonov evrov, kar potrjuje, da vlaganja v zadnjih letih kontinuirano rastejo.
Kljub temu analize jasno kažejo, da to ne bo zadostovalo za dolgoročno odpravo ključnih ranljivosti. Če želimo omrežje sistematično prilagoditi novim razmeram, zlasti podnebnim spremembam in povečanem odjemu ter povečanemu obsegu priključevanja novih virov, bi v prihodnjem desetletju potrebovali približno polovico več sredstev.
Razkorak med razpoložljivimi in potrebnimi investicijami izhaja predvsem iz dveh smeri. Na eni strani se bistveno povečujejo potrebe po vključevanju razpršenih virov in novih odjemalcev, na drugi strani pa postaja krepitev odpornosti omrežja nujna, ne več razvojna nadgradnja. Prav ta dvojni pritisk danes najbolj jasno kaže, da bo treba investicijski cikel v prihodnje še dodatno okrepiti.
- Ključnega pomena bo pravočasna in ciljno usmerjena nadgradnja infrastrukture, ki bo lahko sledila spremembam in zagotavljala zanesljivo oskrbo tudi v prihodnje.
Kako hitro se danes povečuje obremenitev omrežja in ali pričakujete, da se bo ta trend še pospešil?
Obremenitev distribucijskega omrežja se v zadnjih letih povečuje zelo dinamično. Ključni razlogi so množično priključevanje sončnih elektrarn, vse večja uporaba toplotnih črpalk ter splošna rast porabe v gospodinjstvih. Ta rast ni več enakomerna, temveč v določenih delih omrežja, predvsem na nizkonapetostnem nivoju, že izrazito pospešena.
Pričakujemo, da se bo ta trend v prihodnjih letih še okrepil. Zeleni prehod namreč ne vključuje le gospodinjstev, temveč vse bolj tudi industrijo in promet, kar pomeni dodatne obremenitve in nove profile porabe.
To v praksi pomeni, da se omrežje ne sooča več le z večjimi močmi, večjimi količinami energije, temveč tudi s smerjo pretokov energije. Prav zato bo ključnega pomena pravočasna in ciljno usmerjena nadgradnja infrastrukture, ki bo lahko sledila tem spremembam in zagotavljala zanesljivo oskrbo tudi v prihodnje.
Ali menite, da se razvoj elektro omrežja v Sloveniji odvija dovolj hitro glede na potrebe zelenega prehoda?
Razvoj elektrodistribucijskega omrežja v Sloveniji ni odvisen zgolj od distribucijskih podjetij, temveč od širšega regulatornega in zakonodajnega okvira. Ključno vlogo imajo država, pristojna ministrstva in regulator, ki določajo investicijske pogoje, tarifni sistem in dinamiko umeščanja projektov v prostor. Če se ti procesi ne pospešijo, tudi omrežje težko sledi tempu zelenega prehoda.
V tem trenutku razvoj omrežja še ne dohaja v celoti potreb, ki jih prinaša pospešena elektrifikacija. Postopki umeščanja v prostor so dolgotrajni, upravni postopki zahtevni, investicijski okvirji pa omejeni. Na drugi strani pa se število novih priključitev, predvsem obnovljivih virov, povečuje bistveno hitreje, kot se nadgrajuje infrastruktura.
Posledica je vse bolj izrazito nesorazmerje med potrebami in dejanskimi zmogljivostmi sistema. Prav to bo v prihodnjih letih eden ključnih izzivov, ki ga bo mogoče reševati le z bolj usklajenim in hitrejšim delovanjem vseh deležnikov.
Eksplozija sončnih elektrarn predstavlja velik izziv za omrežje. Kaj je trenutno največji problem in kako ga rešujete?
Eksplozija sončnih elektrarn je izziv, s katerim se danes soočajo vse države EU. Evropske politike spodbujajo hitro rast razpršenih virov, medtem ko razvoj omrežja poteka počasneje, saj gre za infrastrukturne projekte z daljšimi investicijskimi cikli. Zato je ključno boljše usklajevanje med energetskimi politikami, prostorskim načrtovanjem in razvojem omrežja na ravni države.
Največji izziv v praksi predstavlja lokalna preobremenitev nizkonapetostnega omrežja. Na določenih območjih prihaja do napetostnih nihanj in povratnih tokov energije, kar neposredno vpliva na stabilnost in kakovost oskrbe. Omrežje namreč prvotno ni bilo zasnovano za tako intenzivno dvosmerno delovanje.
Te izzive rešujemo z usmerjeno nadgradnjo infrastrukture, povečevanjem zmogljivosti tam, kjer so obremenitve največje, ter z uvajanjem naprednih sistemov vodenja, ki omogočajo boljši nadzor in prilagajanje razmeram v realnem času. Dolgoročno pa bo ključna tudi večja usklajenost med razvojem proizvodnje in zmogljivostjo omrežja.
Kakšne konkretne prilagoditve mora elektrodistribucija narediti zaradi ciljev zelenega prehoda?
Elektrodistribucija se na cilje zelenega prehoda že odziva z vrsto tehničnih in organizacijskih prilagoditev. Med ključnimi so pospešeno kabliranje srednje in nizkonapetostnega omrežja, povečevanje zazankanosti sistema ter uvajanje daljinsko vodenih stikal. V ospredju je tudi prehod na napredne digitalne sisteme upravljanja, kot je ADMS, ki omogočajo boljši pregled nad dogajanjem v omrežju in hitrejše ukrepanje. Dodatno uvajamo sisteme prožnosti in prožnega obratovanja proizvodnih virov. Takšne nadgradnje povečujejo fleksibilnost sistema in omogočajo učinkovitejše vključevanje razpršenih virov energije.
Pomemben del teh prilagoditev je povezan tudi z zagotavljanjem ustreznih virov financiranja. Evropski mehanizmi, kot so Kohezijski sklad, Mehanizem za okrevanje in odpornost ter prihodnji skladi za modernizacijo energetike, pri tem igrajo pomembno vlogo. Brez stabilnega investicijskega okolja in sistemske podpore bo težko slediti potrebni dinamiki razvoja.
Ob tem velja izpostaviti, da smo bili v Elektru Maribor pri pridobivanju in učinkoviti izvedbi projektov, financiranih iz teh virov, v zadnjih letih zelo uspešni, kar nam daje dobro osnovo za nadaljnje korake.
- Nesorazmerje med potrebami in dejanskimi zmogljivostmi sistema bo mogoče reševati le z bolj usklajenim in hitrejšim delovanjem vseh deležnikov.
Kako lahko elektrodistribucija pomaga podjetjem, da bo prehod v nizkoogljično družbo čim manj boleč?
Elektrodistribucija lahko podjetjem pri prehodu v nizkoogljično družbo največ prispeva z zanesljivimi in prilagodljivimi priključki ter z aktivnim sodelovanjem pri načrtovanju njihovih energetskih rešitev.
Vloga distribucije se pri tem spreminja. Ne gre več le za infrastrukturo, temveč za partnerja, ki podjetjem pomaga pri optimizaciji priključnih moči, vključevanju hranilnikov energije in prilagajanju odjema dejanskim potrebam. Pomemben del tega sodelovanja je tudi podpora pri razvoju lokalnih energetskih rešitev, kjer podjetja postajajo vse bolj aktivni udeleženci.
V prihodnje bo ta vloga še izrazitejša. Z razvojem pametnih omrežij in večjo vlogo fleksibilnosti bo mogoče podjetjem ponuditi še bolj ciljno usmerjene rešitve, ki bodo hkrati podpirale njihovo konkurenčnost in zagotavljale stabilnost celotnega sistema.
Ali bodo stroški prilagoditve omrežja na koncu največje breme za uporabnike?
Stroški prilagoditve omrežja ne bodo avtomatično v celoti preneseni na uporabnike. Ključno vlogo pri tem ima regulator, ki mora zagotavljati ravnotežje med potrebnimi investicijami in cenovno dostopnostjo za odjemalce.
Pomemben del sredstev je mogoče zagotoviti tudi iz evropskih virov, s čimer se neposreden pritisk na omrežnino bistveno zmanjša. Hkrati je bistveno, da se investicije načrtujejo dolgoročno in da se stroški porazdelijo postopno ter pravično.
Gre namreč za vlaganja, ki ne prinašajo koristi le elektroenergetskemu sistemu, temveč celotni družbi in gospodarstvu. Zato je prav, da se njihov učinek obravnava širše, tudi z vidika večje zanesljivosti, razvoja in konkurenčnosti v prihodnje.
Kje vidite največje ozko grlo slovenskega elektrodistribucijskega sistema v naslednjih 10 letih?
Največje ozko grlo v prihodnjem desetletju bo nizkonapetostno omrežje, kjer se najbolj neposredno srečujejo učinki razpršene proizvodnje in rasti porabe. Prav na tem nivoju se danes najhitreje pojavljajo omejitve, saj omrežje prvotno ni bilo načrtovano za tako intenzivno dvosmerno delovanje. Izzive predstavljajo tudi povečan odjem in proizvodnja električne energije na novih lokacijah, kjer ni obstoječe elektro distribucijske infrastrukture, ali pa je obstoječa neustrezna, hkrati pa obstajajo lokacije z dobro elektro distribucijsko infrastrukturo, ki se ne izkoristijo.
Ob tem pa izziv ni zgolj tehnične narave. Pomembno vlogo bodo imeli tudi postopki umeščanja infrastrukture v prostor, ki so pogosto dolgotrajni, ter usklajevanje med dejanskimi investicijskimi potrebami in regulatornimi okviri.
Gre torej za preplet tehničnih in sistemskih dejavnikov. Če želimo pravočasno odpraviti ozka grla, bodo potrebne ne le nadgradnje omrežja, temveč tudi bolj učinkoviti postopki in jasnejši razvojni okvir na ravni države.
Kakšni so trenutno največji kadrovski izzivi v elektrodistribuciji in kje jih najbolj občutite?
Gre za širši izziv celotnega energetskega sektorja (pa tudi drugih področij) v Evropi. Elektrodistribucija se sooča s pomanjkanjem tehničnega kadra, predvsem elektromonterjev in inženirjev, ter s staranjem delovne sile. Ključno bo sodelovanje z izobraževalnim sistemom, promocija tehničnih poklicev ter prilagoditev programov novim kompetencam, ki jih zahteva digitalizacija energetike.
V Elektro Maribor že aktivno pristopamo k reševanju teh izzivov, tudi pod okriljem krovnega dogovora o sodelovanju z Univerzo v Mariboru, ki smo ga podpisali že v letu 2024.
- Razvoj omrežja ni le podporni element, temveč eden od temeljnih pogojev za uspešen zeleni prehod in dolgoročno zanesljivo oskrbo z električno energijo.
Če bi imeli danes na voljo neomejena sredstva, katere ključne investicije bi izvedli najprej?
Če bi imeli danes na voljo neomejena sredstva, bi najprej usmerili investicije v odpravo najbolj izpostavljenih ranljivosti omrežja. Prednost bi imelo kabliranje najbolj ogroženih odsekov, predvsem na območjih, kjer so vremenski vplivi najizrazitejši. Hkrati bi pospešili digitalizacijo omrežja, povečali redundanco sistema ter celovito modernizirali ključne razdelilne transformatorske postaje.
Tak pristop bi bistveno povečal odpornost omrežja in skrajšal odzivne čase ob motnjah. Obenem bi omogočil tudi hitrejše vključevanje novih virov in porabnikov, kar je ključno za uresničevanje nacionalnih in evropskih podnebnih ciljev.
Jasno se kaže, da razvoj omrežja ni le podporni element, temveč eden od temeljnih pogojev za uspešen zeleni prehod in dolgoročno zanesljivo oskrbo z električno energijo.
Kako si predstavljate slovenski elektro sistem čez 15–20 let?
Slovenski elektroenergetski sistem bo v prihodnjih 15 do 20 letih bistveno bolj decentraliziran, digitalno podprt in visoko avtomatiziran. Vloga distribucije se bo spremenila, saj ne bo več zgolj prenosnik energije, temveč aktivni upravljavec energetskega sistema. Delež obnovljivih virov in hranilnikov energije se bo občutno povečal, kar bo zahtevalo večjo fleksibilnost in natančnejše upravljanje sistema.
Omrežje bo bolj odzivno in prilagodljivo, z večjim poudarkom na odpornosti na vremenske vplive in druge motnje. Ključno vlogo bodo imeli napredni digitalni sistemi, ki bodo omogočali upravljanje v realnem času in boljšo usklajenost med proizvodnjo in porabo.
Hkrati bo Slovenija še tesneje vpeta v evropski energetski prostor. Povečevala se bo vloga čezmejnega sodelovanja, izmenjav energije in skupnih mehanizmov za zagotavljanje stabilnosti. Distribucija bo tako postala del širšega, povezanega energetskega sistema, kjer bodo lokalne odločitve vedno bolj povezane z evropskim kontekstom.