Shrani za kasnejše branje.
»Od države pričakujemo, da bo na področju javnih naročil inženiringom priznala status ter pri izbiri ponudnikov pred najnižjo ceno dala prednost najugodnejši oziroma pošteni ceni.«
Mateja Jordan, foto: Tadej Kreft
Poleg problematike javnih naročil sta najbolj aktualna izziva panoge izvedbenega inženiringa še pomanjkanje kadrov in nihanje intenzivnosti investicij. Zato tudi v Združenju za inženiring (ZING) pri GZS pričakujejo boljšo usklajenost ter spoštovanje planov in enakomernega tempa državnih investicij, pospešitev umeščanja v prostor ter določene spremembe zakonodaje.
Po zagotovilu direktorja ZING mag. Aleša Dremla, se zato združenje vključuje v za državo strateško pomembne odločitve na področju infrastrukture in pripravo strokovnih izhodišč na področju inženiringa, državo pa seznanjajo tudi s svojim pogledom na zeleni energetski prehod. Dremel je prepričan, da se vsak inženiring prilagodi okolju ter sčasoma postaja specialist za določene trge ali tehnološke rešitve, v podjetjih pa nastaja veliko tudi tržno (mednarodno) zanimivih inovativnih projektov.
Katere naloge pravzaprav opravlja vaše združenje in katere vrste podporo nudi članom?
Naloge GZS – Združenja za inženiring so razvoj in organiziranje konkurenčne ter kvalitetne inženiring ponudbe, uveljavljanje aktivne vloge in partnerstva z državo pri urejanju sektorja javnih naročil ter spodbujanje razvoja novih tipov inženiringa tehnoloških sistemov.
Spodbujamo tudi in se vključujemo v procese povezovanja za združevanje kapitala in dela za razvoj novih storitev, produktov in tehnologij ter za oblikovanje kritičnega obsega skupne inženiring ponudbe na tujih trgih. Prizadevamo si za vzpostavitev statusnih, organizacijskih in finančnih pogojev za oblikovanje in delovanje združenja za inženiring kot predstavnika, motivatorja in izvajalca skupnih funkcij slovenskega inženiringa in v skladu s smernicami EFCA – Evropskega združenja za svetovalni inženiring.
Kako bi sploh definirali dejavnost inženiringa? Katere so njegove naloge? Kakšna je razlika med svetovalnim in izvedbenim inženiringom?
Inženiring pomeni integriranje oziroma povezovanje več aktivnosti iz življenjskega ciklusa objekta ali sistema in temelji na poznavanju domačih in tujih tehnologij ter znanja.
Izvedbeni inženiring ima še širši pomen in zajema storitve celotnega investicijskega ciklusa – od iskanja primernih tehničnih in tehnoloških rešitev, načrtovanja in projektiranja gradbenih, energetskih, komunalnih ter drugih objektov in tehnologije, do same izvedbe projekta, dobave tehnološke opreme, zagona in tudi vzdrževanja v celotnem ciklusu oziroma obstoju nekega objekta ali proizvodnega postrojenja.
Ukvarjamo se s proizvodnimi funkcijami, proizvodnimi procesi, procesi meritev, z optimizacijo proizvodnje, energetike … izvajamo pa tudi »projekte na ključ«. To niso samo gradbeni ali elektro-strojni projekti, ampak celoviti projekti z različnih področij, od energetike, tehnologije in procesov v proizvodnji, nudenje tehnološkega »know how-a« …
Za naše združenje je značilna raznolikost članstva. Delujemo pa po principih evropskega združenja EFCA in FIDIC ter standardov za inženirske storitve SIST EN 16.310.
S katerimi najbolj perečimi trenutnimi izzivi se sooča vaša panoga?
Na prvem mestu so kadrovske zadeve, tudi v povezavi z intenziteto investicij, ki s strani države kot investitorja zelo niha. Zato se tudi v okviru združenja trudimo za spoštovanje zlatega investicijskega pravila – da so investicije enakomerno razporejene, ne pa da njihova intenzivnost niha iz leta v leto. Zagovarjamo pet- do šestletno plansko obdobje, da se lahko inženiringi prerazporedijo po teh investicijah in po panogah, da se na ta način izognemo anomalijam na investicijskem trgu.
Če ni posla, kadri nimajo možnosti za pridobivanje znanja oziroma iščejo priložnosti na katerem drugem področju in tako lahko pride celo do krčenja dejavnosti inženiring podjetij, razpadanja projektantskih ali nadzornih teamov ter posledično izgube referenc in izkušenj. To se je zgodilo v času finančne krize pred 15 leti, ko je prišlo do propada večjih gradbenih podjetij in posledično inženiring teamov.
Kadar se to zgodi, preteče ogromno časa, preden se investicijski ciklusi in inženiringi vzpostavijo nazaj na prejšnje stanje in smo tako manj konkurenčni v primerjavi s podjetji iz tujine s svežimi in tehnično zahtevnejšimi referencami.
Od države pričakujemo, da se bo striktno držala svojih planov, da bo pospešila umeščanje v prostor in samo izvedbo raznih investicij in namesto odlašanja oziroma prelaganja držala dogovorjen tempo investicij. Od države tudi pričakujemo, da bo na področju zakonodaje, ki je vezana na javna naročila, inženiringom priznala status in svoje mesto tudi na način, da bo pri izbiri ponudnikov pred najnižjo ceno dala prednost najugodnejši oziroma pošteni ceni – to pomeni seštevek cene in kvalitete. Če se hočejo inženiringi primerno razvijati naprej in nadgrajevati svoja znanja in veščine ter na ta način družbi omogočati višjo dodano vrednost in kvaliteto življenja, potem morajo biti za svoje delo tudi ustrezno nagrajeni.
Koliko na delovanje podjetij v panogi vpliva še vedno aktualna kriza v gradbeništvu, še sploh aktualna problematika pomanjkanja kadrov?
Težave s kadri se poznajo v določenih podjetjih, kjer imajo večji delež gradbenih del. Naši člani so sicer bolj fokusirani na ostala področja znotraj gradbeništva, kot so elektro-strojna, energetska področja, IT rešitve, obnovljivi in nizko ogljični viri energije, hidroelektrarne, bio plinarne, tehnologije čiščenja plinov, komunalna in industrijska infrastruktura in druga, kar ni vezano le na samo gradbeništvo. Seveda pa je tudi v tem segmentu aktualno pomanjkanje kadrov iz elektro-strojnega področja, od poklicnega do inženirskega nivoja.
Na kakšen način sodelujete z državo pri uveljavljanju zakonskih sprememb, pomembnih za vaš del gospodarstva?
Na nivoju združenja spremljamo in se vključujemo v strateško pomembne odločitve za državo na področju infrastrukture, v pripravo strokovnih izhodišč na področju inženiringa, ki omogoča sprejemanje in harmonizacijo zakonodaje na tem področju, ter v pripravo strokovnih izhodišč za določanje cenovne politike zlasti v primeru spreminjajočih se pogojev na trgu.
Zelo se trudimo, da bi državi predstavili gospodarski pogled na zeleni energetski prehod, od katerega bo potem tudi odvisno, kolikšen delež obnovljivih virov energije bo država preko zakonodaje morala zagotoviti. Želimo tudi, da se vsi skupaj zavedamo pomena nuklearke in uspeha na referendumu, saj si brez tega ne predstavljamo stabilne oskrbe z elektriko v Sloveniji.
Od države pričakujemo, da se bo držala svojih načrtov in priznala inženiringom status in mesto.
Kako trajnostno naravnana so naša inženiring podjetja? Kako sodelujejo v energetskem prehodu?
Vseh podjetij ne poznam, ker sem šele pol leta na tem položaju. Ker pa se že sama podjetja ukvarjajo z obnovljivimi viri energije in iščejo razne učinkovite rešitve za zmanjševanje energetske porabe v proizvodnih procesih ter uvajajo razne inovativne rešitve na področju energetike, industrije in infrastrukture ter okoljevarstvenih rešitev, jih že samo njihovo delo usmerja k trajnostnemu načinu delovanja.
ZING si prizadeva za razvoj in organiziranje konkurenčne ter kvalitetne inženiring ponudbe, zato naj bi vsa podjetja spoštovala statut oziroma pravila obnašanja. Kateri so bistveni poudarki?
To so določena pravila, ki so znana in mednarodno definirana. Preko Združenja za svetovalni inženiring pridobivamo nove vsebine in izkušnje, ki se razvijajo v mednarodnih združenjih FIDIC in EFCA. Gre za to, da zagotovimo poznavanje vseh aktualnih tehnologij, pomembnih pri določenih investicijskih in tehnoloških procesih, da smo usposobljeni za izvajanje tudi zahtevnih inženiring storitev in da ustvarjamo pogoje za strokovno delo inženiringa. Inženiringi delamo v interesu naročnika in v interesu celotne družbe ter ob tem spoštujemo zakonodajo. Pomembno je tudi, da v primeru nespoštovanja zakonodaje in standardov varovanja okolja na to opozorimo. Če je naročilo v nasprotju s temi načeli, naj ga podjetje odkloni.
Koliko vaši člani delujejo navzven? Kako konkurenčna je njihova ponudba – tako strokovno kot ekonomsko – na tujih trgih? In kaj ugotavljate ob primerjavi poslovnih okolij v tujini in doma?
Naši člani so močno vpeti v mednarodno okolje – nekateri v bližnje države, tisti, ki se ukvarjajo z učinkovitimi sistemi, proizvodnimi procesi, sistemi merjenja in učinkovitosti, delujejo tudi širše.
Naši inženiringi, ki delujejo na višjem strokovnem nivoju, potrebujejo kadre in imajo velike težave, če želijo privabiti kadre z mednarodnih trgov. Če vzamem kot primer IT podjetja – ta ne morejo v Slovenijo pripeljati vrhunskih strokovnjakov, ker je naša davčna zakonodaja na področju plačil zelo restriktivna oziroma stroškovno nevzdržna. Strokovnjaki zato ostajajo v tujini, ker jim naša država pobere preveč zaslužka.
Ena od nalog ZING je tudi spodbujanje razvoja novih tipov inženiringa tehnoloških sistemov. Kako inovativna so naša podjetja? Kateri so najnovejši tipi teh sistemov?
Vsak inženiring se prilagodi okolju, v katerem deluje, in razvija nove oblike inženiringa ter sčasoma postaja specialist za določene trge ali pa za določene tehnološke rešitve. Mi to poskušamo organizirati z izmenjavo dobrih praks v okviru dejavnosti Naj projekt inženiringa, po nekajletnem zatišju ga bomo ponovno izpeljali letos jeseni. Takrat se bomo seznanili s projekti na posameznih področjih in v posameznih poslovnih okoljih ter z njihovimi inovacijskimi rešitvami in specifičnostmi.
Veliko je inovativnih projektov, ki so tudi tržno zanimivi. Ker gospodarstvo išče nove priložnosti tudi v novih oblikah proizvodnje – čim manjša poraba, trajnost, čim večja učinkovitost, višanje dodane vrednosti, optimizacija, robotizacija in drugih – so te interesantne ne le lokalno, pač pa tudi mednarodno.
Kako gredo naša inženiring podjetja v korak s hitro napredujočo digitalizacijo in razvojem UI?
Naša podjetja se hitro in dobro prilagajajo, po drugi strani pa to od nas pričakujejo partnerji, ki z novimi projekti višajo nivo digitalizacije. Glede na to, da so inženiringi močno vpeti v mednarodno poslovno okolje in da si prizadevajo za izvedbo projektov z višjo dodano vrednostjo, lahko to dosežejo tudi z uvajanjem procesov digitalne transformacije ter uporabo umetne inteligence.
Kako pomembna pa se vam za panogo zdi vloga Akademije gradbenih investicij – AGI?
AGI, kjer ZING sodeluje kot partner, ponuja celovit pregled nad investicijskim procesom, pa ne samo gradbenim, pač pa tudi na ostalih področjih – energetskem, komunalnem, elektro, strojnem … Poleg omenjenih področij je AGI primeren tudi za ostale profile, kot na primer finance in pravo, ki sodelujejo pri investicijskem procesu. Akademija je absolutno zanimiva za vse, ki se ukvarjajo s tem področjem, da dobijo širši pogled na investicijske procese, se seznanijo tudi s področji, ki jih sicer pri svojem delu ne bi imeli priložnost spoznati, ter imajo priložnost s kvalitetnimi predavatelji razčistiti marsikatere dileme. AGI je uporaben za vse, ki šele pričenjajo s kariero na področju investicij ali pa se s tem že ukvarjajo in si želijo razširiti svoja znanja. Udeleženci lahko na enem mestu v enem mesecu pridobijo vsa potrebna znanja, ki bi jih sicer na delovnem mestu v podjetju pridobivali daljše časovno obdobje.
